Barbados noče več biti del monarhije

Barbados, otoška državica v Malih Antilih in nekdanja angleška kolonija, noče biti več del Skupnosti narodov, ki, čeprav imajo mnoge svoje vlade in upravljanja, še vedno spadajo pod britansko monarhijo. Barbados si je sicer leta 1966 izboril neodvisnost, od takrat so bili, enako kot denimo Avstralija, Nova Zelandija in Kanada, ustavna monarhija, a zdaj jim tudi to ne diši več in se želijo povsem odcepiti od krone. Tako so izjavili, da bodo naslednje leto, menda do novembra, kraljico kot glavo države odstranili, s tem pa bodo postali republika.

Načeloval bo rojak

Tamkajšnji parlament je pobudo v celoti sprejel, v Buckinghamski palači pa so dejali, da je to povsem »odločitev te karibske države in njihove vlade«, zato jim Velika Britanija tega ne namerava oteževati, še manj preprečiti, s čimer se strinja tudi britanska vlada. »Prišel je čas, da se povsem in za vedno poslovimo od svoje kolonialne preteklosti. Prebivalci Barbadosa si želijo in tudi zaslužijo na čelu države rojaka,« je dejala generalna guvernerka Sandra Mason in dodala: »Smo povsem prepričani o tem, kaj zmoremo in kdo smo, zato bo Barbados naredil naslednji korak k popolni suverenosti države in postal republika. To bomo storili do 55. obletnice naše neodvisnosti.« Hude krvi in zamer s strani Velike Britanije ni, Otočani pa nameravajo še naprej sodelovati z Barbadosom, tako na gospodarskem kot drugih področjih, pravijo. »Imamo skupno preteklost in ta nas povezuje, prav tako jezik in kultura, zato z njimi nikakor ne nameravamo prekiniti stikov. Kot ustavna monarhija ima vsaka država članica Skupnosti narodov pravico, da se odloča po lastni volji, naloga vladarja pa je, da se v te odločitve ne vmešava,« so sporočili iz kabineta britanskega premierja.


Barbados je sicer ena najstarejših angleških naselbin v Malih Antilih, starejši od nje je le še otok Saint Kitts. Leta 1627 se je na otoku zasidralo prvih 80 Angležev in ustanovili so prvo mesto na otoku ter ga poimenovali Jamestown, po kralju Jakobu I. Angleškem. Sprva jim ni šlo prav dobro, nato pa so odkrili sladkorni trs in gospodarstvo je vzcvetelo. Posledično se je na otok v naslednjih letih iz Anglije preselilo na stotine ljudi. Ker so potrebovali delovno silo, so tja kot sužnje prepeljali tudi na tisoče ljudi iz zahodne Afrike, v slabih 200 letih skoraj 400.000. Ti so leta 1833 končno postali svobodni, ko je britanska vlada odpravila suženjstvo. Državi je še naprej šlo dobro, tudi po zaslugi Velike Britanije, ki je denimo samo leta 2008 na Barbados izvozila za okrog 40 milijonov evrov različnih dobrin. Zadnja leta je Barbados postal privlačna destinacija za Otočane, ki so se začeli množično preseljevati iz hladne in deževne domovine v ta karibski raj.