Bežali pred zvezdnikovim ognjemetom: »Sprva sem mislila, da nas bombardirajo«
Rowana Atkinsona morda najbolj poznamo kot nerodnega, okornega in sramežljivega gospoda Fižolčka, a je v resnici vse prej kot to. Sploh ko beseda nanese na prirejanje zabav, postane britanski igralec bučni razgrajač in divjak, za katerega je le najbolj velikopotezno in pretirano dovolj dobro.
Tako vsaj priča zabava, ki jo je Atkinson priredil za svojo partnerico Louise Ford, saj ta praznovanja svojega 40. rojstnega dne gotovo ne bo pozabila. Kot ga ne bodo pozabili niti bližji niti ne tako bližnji prebivalci običajno precej zaspane angleške vasice Cotswold, ki je tisto noč postala tarča bombnega napada. No, tako so domačini vsaj mislili, ko sta jih ob desetih zvečer iz postelj vrgli bobnenje in grmenje.
»Sprva sem mislila, da nas bombardirajo, a sem nato zaslišala še prasketanje. Bil je le ognjemet. Toda ognjemete sem že doživela, vem, kako so videti in slišati, ta pa je bil neznansko glasen,« je potožila domačinka Charlene. A to je bila le ena od pritožb prebivalcev v večkilometrskem radiju okoli hotela, ki ga je igralec najel za rojstnodnevno slavje.
V petičnem hotelu, kjer je Rowan želel nazdraviti svoji Louise, so verjetno vedeli, da zabava ne bo skromna ali tiha. Razposlali so celo opozorilo, da bi lahko nekoliko skalila večerni mir, saj da je za malce pred deseto uro zvečer načrtovan tudi ognjemet. A trušča, ki je sledil, ni pričakoval nihče. Glasba, ki je odmevala povsod naokoli, je bila le začetek, vrhunec pa doneči ognjemet, kakršnega v tistih koncih še niso slišali. »Niti ne živim v bližini. Doma sem namreč na drugi strani doline, zato sporočila o zabavi v hotelu niti videla nisem,« je povedala Terri Freeland, ki je večji del majske noči preživela v iskanju svojih dveh psov, ki sta v paniki med bučnim ognjemetom prestrašeno pobegnila. Našla ju je šele naslednje jutro. »Več ljudi se je pritožilo,« je še dejala in dodala, da je v strahu pobegnilo t
udi več mačk. »Morda zveni neokusno, a resnično sem mislila, da so k nam vpadli Rusi. Tako glasno je bilo,« pa je dejala tretja, ki je prečula noč igralčeve zabave, v nekaj olajšanja ji je bilo le, da nočni hrup ni zbudil njenega enoletnega sinka.
