PRINC FILIP
Bil je edini, ki je kraljici lahko naravnost povedal, kaj si misli
Zaradi poroke z Elizabeto II. se je, ko je postala kraljica, odpovedal svoji karieri.
Odpri galerijo
Soprog britanske kraljice Elizabete II. princ Filip, ki je umrl v 100. letu starosti, je imel težko otroštvo in je šele po več selitvah našel svoj dom v Veliki Britaniji. Skoraj 74 let je preživel ob strani Elizabete II., s katero sta se spoznala, ko ji je bilo komaj devet let. Čeprav nikoli ni zares sprejel življenja v senci monarhinje, ji je ostal zvest do zadnjega dne.
Filip, vojvoda Edinburški je bil pokrovitelj, predsednik ali član več kot 780 organizacij in je bil z njimi povezan tudi po upokojitvi jeseni leta 2017, čeprav ne več v aktivni vlogi. Od leta 1952 je sicer opravil več kot 22.000 samostojnih obveznosti v službi palače. Kraljica je večkrat poudarila, kako pomemben je Filip. On je »bil moja moč in je to ostal vsa ta leta«, je dejala ob njuni zlati obletnici poroke leta 1997.
Njuna ljubezenska zgodba se je začela že pred drugo svetovno vojno. Spoznala sta se leta 1934, redno pa sta si dopisovala od leta 1939, ko je bila princesa Elizabeta stara komaj 13 let. Princ je nekoč priznal, da je bil rahlo razočaran, ker ni mogel imeti kariere. A »v zakonu s kraljico, se mi zdi, da je moja prva dolžnost, da ji služim na najboljši način«, je dodal.
Med Britanci je bil znan tudi po svojem pikrem humorju, ki je šel včasih navzkriž z diplomatskim protokolom. Britanskemu študentu, ki je prehodil Papuo Novo Gvinejo, je nekoč dejal: »Uspelo ti je, da te niso pojedli.« Ob drugi priložnosti je na Kitajskem britanske študente opozoril, da bodo, če bodo tu še dolgo, dobili poševne oči.
Filip se je rodil 10. junija 1921 na otoku Krf kot grški in danski princ, a je bil z družino izgnan iz Grčije še kot dojenček. Bil je edini sin in zadnji od petih otrok grškega in danskega princa Andrewa ter princese Alice. Otroštvo je preživel v Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji.
Vse njegove sestre so se poročile z nemškimi plemiči, njegovo mater pa so zaradi shizofrenije poslali v sanatorij, ko je bil še najstnik. V najstniških letih je doživel hudo izgubo, ko je v letalski nesreči leta 1937 umrla njegova sestra Cecilie skupaj s svojimi tremi otroki, možem in taščo.
Leta 1939 se je pridružil britanski kraljevi vojni mornarici in si začel dopisovati s princeso Elizabeto, ki je tudi njegova daljna sorodnica, povezuje ju britanska kraljica Viktorija. Ker je bil skoraj brez premoženja, ni bil ravno prva izbira Elizabetinih staršev, a je bila Lilibet, kot so jo takrat ljubkovalno klicali, vztrajna. Pred uradno naznanitvijo zaroke se je moral on kot danski in grški princ odreči svojima nazivoma in postati naturaliziran Britanec. Takrat je tudi sprejel priimek Mountbatten po materini strani. Tik pred poroko je kot prvi dobil naziv vojvoda Edinburški.
V zakonu so se paru rodili štirje otroci: Charles, Anne, Andrew in Edward. Težke ure sta preživljala, ko so denimo v kratkem času razpadli zakoni treh njunih otrok. Leta 1992 je na 45. obletnico njune poroke zagorel grad Windsor, pet let pozneje je umrla princesa Diana.
»Ena od skrivnosti tega zelo, zelo dolgega zakona je dejstvo, da se je princu Filipu vedno zdelo, da je njegova glavna dolžnost, da podpira kraljico, da ji pomaga, kakor koli lahko,« je za agencijo Reuters dejal kraljevi zgodovinar Hugo Vickers. Kot je dodal, je soprog edina oseba, ki lahko kraljici povsem naravnost pove, kaj misli.
Vojvoda je bil sicer precej dobrega zdravja, bolnišnico je moral večkrat obiskati šele v zadnjih letih življenja. Nazadnje se je iz bolnišnice po večtedenskem bivanju, med katerim je prestal poseg na srcu, vrnil marca. Takrat so sporočili, da se počuti dobro.
»Mislim, da sem opravil svoj del, zato želim sedaj malo uživati,« je dejal leta 2011. »Boljše je iti, še preden se ti izteče rok uporabe,« je še dodal.
Filip, vojvoda Edinburški je bil pokrovitelj, predsednik ali član več kot 780 organizacij in je bil z njimi povezan tudi po upokojitvi jeseni leta 2017, čeprav ne več v aktivni vlogi. Od leta 1952 je sicer opravil več kot 22.000 samostojnih obveznosti v službi palače. Kraljica je večkrat poudarila, kako pomemben je Filip. On je »bil moja moč in je to ostal vsa ta leta«, je dejala ob njuni zlati obletnici poroke leta 1997.
Njuna ljubezenska zgodba se je začela že pred drugo svetovno vojno. Spoznala sta se leta 1934, redno pa sta si dopisovala od leta 1939, ko je bila princesa Elizabeta stara komaj 13 let. Princ je nekoč priznal, da je bil rahlo razočaran, ker ni mogel imeti kariere. A »v zakonu s kraljico, se mi zdi, da je moja prva dolžnost, da ji služim na najboljši način«, je dodal.
Čeprav se je moral prilagoditi življenju soproga monarhinje, se je izkazal na vrsti področij. Med drugim je bil prvi predsednik britanske podružnice Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF). Zaslužen je bil tudi za nagrado vojvode Edinburškega, ki z različnimi fizičnimi in miselni izzivi spodbuja osebni razvoj najstnikov in mladih. V enem od redkih intervjujev ob 90. rojstnem dnevu je za BBC dejal, da je izoblikoval svojo vlogo princa s »poskusi in napakami«. »Ni bilo vzornika. Če sem koga vprašal, kaj pričakujejo od mene, so debelo gledali. Niso imeli nobene ideje.«
Med Britanci je bil znan tudi po svojem pikrem humorju, ki je šel včasih navzkriž z diplomatskim protokolom. Britanskemu študentu, ki je prehodil Papuo Novo Gvinejo, je nekoč dejal: »Uspelo ti je, da te niso pojedli.« Ob drugi priložnosti je na Kitajskem britanske študente opozoril, da bodo, če bodo tu še dolgo, dobili poševne oči.
Filip se je rodil 10. junija 1921 na otoku Krf kot grški in danski princ, a je bil z družino izgnan iz Grčije še kot dojenček. Bil je edini sin in zadnji od petih otrok grškega in danskega princa Andrewa ter princese Alice. Otroštvo je preživel v Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji.
Vse njegove sestre so se poročile z nemškimi plemiči, njegovo mater pa so zaradi shizofrenije poslali v sanatorij, ko je bil še najstnik. V najstniških letih je doživel hudo izgubo, ko je v letalski nesreči leta 1937 umrla njegova sestra Cecilie skupaj s svojimi tremi otroki, možem in taščo.
Leta 1939 se je pridružil britanski kraljevi vojni mornarici in si začel dopisovati s princeso Elizabeto, ki je tudi njegova daljna sorodnica, povezuje ju britanska kraljica Viktorija. Ker je bil skoraj brez premoženja, ni bil ravno prva izbira Elizabetinih staršev, a je bila Lilibet, kot so jo takrat ljubkovalno klicali, vztrajna. Pred uradno naznanitvijo zaroke se je moral on kot danski in grški princ odreči svojima nazivoma in postati naturaliziran Britanec. Takrat je tudi sprejel priimek Mountbatten po materini strani. Tik pred poroko je kot prvi dobil naziv vojvoda Edinburški.
Po poroki leta 1947 sta mladoporočenca sprva živela na Malti, kjer je bil Filip nameščen v mornarici. Njuno življenje se je korenito spremenilo pet let kasneje, ko je umrl Elizabetin oče, kralj Jurij VI. Philip je takrat zapustil aktivno služenje v mornarici, naziv britanski princ pa je prejel leta 1957.
V zakonu so se paru rodili štirje otroci: Charles, Anne, Andrew in Edward. Težke ure sta preživljala, ko so denimo v kratkem času razpadli zakoni treh njunih otrok. Leta 1992 je na 45. obletnico njune poroke zagorel grad Windsor, pet let pozneje je umrla princesa Diana.
»Ena od skrivnosti tega zelo, zelo dolgega zakona je dejstvo, da se je princu Filipu vedno zdelo, da je njegova glavna dolžnost, da podpira kraljico, da ji pomaga, kakor koli lahko,« je za agencijo Reuters dejal kraljevi zgodovinar Hugo Vickers. Kot je dodal, je soprog edina oseba, ki lahko kraljici povsem naravnost pove, kaj misli.
Vojvoda je bil sicer precej dobrega zdravja, bolnišnico je moral večkrat obiskati šele v zadnjih letih življenja. Nazadnje se je iz bolnišnice po večtedenskem bivanju, med katerim je prestal poseg na srcu, vrnil marca. Takrat so sporočili, da se počuti dobro.
»Mislim, da sem opravil svoj del, zato želim sedaj malo uživati,« je dejal leta 2011. »Boljše je iti, še preden se ti izteče rok uporabe,« je še dodal.