Bo kraljevi dvor plačeval davke?
Nizozemski parlament bo danes glasoval o predlogu, po katerem naj bi tudi njihova kraljeva družina kot drugi državljani plačevala davke. V primeru, da se bo večina s tem strinjala, bo treba k ustavi dodati amandma ter spremembo tudi zapisati. »Modra kuverta za modro kri,« je svoje stališče pred dnevi, ko so o predlogu razpravljali v parlamentu, jasno predstavila Sandra Beckerman iz leve stranke Socialistische Partij. V modrih pisemskih ovojnicah na Nizozemskem namreč davkoplačevalcem pošiljajo izračune ter položnice za plačilo davka.
Člani kmečkega državljanskega gibanja, stranke, ki je v senatu zastopana najbolj številno, so bili med razpravo sprva naklonjeni predlogu, a ga na koncu niso podprli, kako bodo glasovali danes, zato ostaja uganka. Predlog podpira tudi skrajno desni politik Geert Wilders, njegova nacionalistična stranka je lani zmagala na državnozborskih volitvah, a v parlamentu nima večine, nasprotuje pa mu med drugim premier Mark Rutte. Razlog za to ni favoriziranje kraljevih ali mnenje, da bi jih bilo treba obravnavati drugače od preostalih državljanov, Rutte je zgolj prepričan, da bi bila uvedba ustavnega amandmaja veliko preveč zapletena, zato naj stvari ostanejo, kot so.
Letos bodo dobili povišico, Willem-Alexander bo tako imel na razpolago kar 1,1 milijona evrov.
Kralj Willem-Alexander in njegova družina vsako leto od države prejmejo davkoplačevalski denar, s katerim naj bi pokrili vse vrste stroškov, od vsakodnevnih do organizacije državniških banketov, varovanja, službenih potovanj in podobno. Lani je kraljeva družina dobila 55 milijonov evrov, letos pa se menda nekaterim članom obeta povišica, med njimi seveda kralju Willemu-Alexandru, ki bo imel na razpolago dober milijon evrov, njegova soproga kraljica Maxima pa le 431.000. Davkoplačevalski denar, ki ji kot prestolonaslednici sicer pripada, pa je zavrnila princesa Amalia, saj meni, da to ne bi bilo pošteno, dokler še obiskuje šolo in domovini služi bolj poredko.
Plačujejo od 1992. leta
Večina evropskih vladarjev ter njihovih družinskih članov plačuje davke na prihodke, a seveda ni bilo vedno tako. Nekoč so bili vladarji tisti, ki so od ljudstva pobirali davke in od tega živeli. Pokojna britanska kraljica Elizabeta II. se je šele leta 1992 ponudila, da bi v državni proračun prispevala tudi sama, ter začela plačevati davek na prihodke in dobiček, kar zdaj počne tudi njen naslednik kralj Karel III., ki pa je bil sicer po mamini smrti opravičen plačila davka na dediščino.
