Will Smith je bolnega očeta želel potisniti po stopnicah

Svet ga vidi kot veseljaka, zabavljača, igralca, ki zajema življenje z veliko žlico. A vse to je fasada, pazljivo ustvarjen konstrukt, s katerim je zaščitil samega sebe in se skril pred svetom.

Od malega sanjari, da bi maščeval mamo. FOTO: Osebni Arhiv

»Za tem odrskim značajem se namreč skriva strahopetec,« je neizprosen do sebe Will Smith, ki si nikoli ne bo odpustil, da je pustil mamo Caroline na cedilu, ko je ta prenašala očetovo nasilje in bi potrebovala zaščito. »Pustil sem jo na cedilu. Nisem se zoperstavil očetu. Reva sem bil.« Pri tem pa, vsaj v igralčevih mislih, ne igra nikakršne vloge to, da je bil takrat komaj devetleten fantič.

Ne more preboleti

Zvezdnikov oče William Carroll Smith Sr., vojni veteran, je bil moški dveh obrazov. »Bil je nasilen, a hkrati ni nikoli zamudil nobene naše igre, šolskega recitala ali nastopa. Bil je alkoholik, a na vse moje filmske premiere je prišel trezen. Poslušal je vse moje albume in obiskal vsak studio, kjer sem delal. Bil je že skrajni perfekcionist, kar je bilo po eni strani zaslužno za to, da smo imeli vsak dan na mizi večerjo, a hkrati ga je to gnalo k temu, da nas je vse teroriziral,« igralec v prihajajočih spominih s preprostim naslovom Will oriše očeta.

Posebej je opisal trenutek, ki ga je zaznamoval za vse življenje in mu povzročil travmo, ki je ni predelal in prebolel vse do danes. »Star sem bil devet let, ko je oče pred mojimi očmi udaril mamo po glavi s tolikšno silo, da se je zrušila. Videl sem, ko ji je iz ust brizgnila kri. Verjetno ni trenutka, ki bi me bolj opredelil, kot je bil ta v spalnici staršev pri mojih devetih. Vse od tedaj poskušam v vsak svoj govor in v vse, kar počnem, vtkati tiho opravičilo mami, ker ji takrat nisem pomagal. Ker sem bil strahopetec.«

Meni, da je strahopetec, ker se ni zoperstavil očetu. FOTO: Press/columbia Pictures

Zvezdnikovi starši so se pri njegovih 13 letih razšli (a uradno sta se ločila šele skoraj dve desetletji pozneje), Will pa je z očetom, vsaj navzven, zgradil dober, celo tesen odnos. A nekje v notranjost, morebiti celo skrito njemu samemu, sta tičala bes in bolečina. Želja po tem, da bi maščeval mamo, v Smithu namreč nikoli ni umrla. Morda se je nekoliko pritajila, nato pa silovito privrela na plan desetletja pozneje, ko se je njegov oče boril z rakom in je bil Willu, ki je skrbel zanj, prepuščen na milost in nemilost.

»Kot otrok sem si nenehno govoril, da bom mamo enkrat maščeval. Govoril sem si, da ga bom, ko bom dovolj velik, močan in ne bom več strahopetec, ubil,« ni skril niti svojih najbolj temačnih misli. »Bilo je nekega večera, ko sem ga na vozičku potiskal od spalnice proti kopalnici, ta hodnik pa vodi mimo stopnic. Prav tam, na vrhu stopnic, sem z očetom na vozičku za trenutek postal. Pomislil sem, da bi ga lahko potisnil po stopnicah in jo z lahkoto odnesel brez kazni.«

A nato je zmajal z glavo, s sebe stresel desetletja jeze in bolečine, »odpeljal sem ga v kopalnico«. Njegov oče je novembra 2016 izgubil boj z rakom.