Voditelja čaka mučna in prezgodnja smrt, če ne bo prenehal s tem

Da kajenje ubija, kriči s cigaretnih škatlic in vrečk za tobak. Čeprav so mnogi strastni kadilci slepi za takšna opozorila, Jeremyju Clarksonu niso mogla uiti. Nenehno so mu jih pod nos namreč molili zdravniki in mu zaradi verižnega kajenja napovedovali prezgodnjo in nič kaj lahko smrt. A čeprav je britanski televizijski voditelj, ki je zaslovel za volanom priljubljene avtomobilistične serije Top Gear, pred šestimi leti ugasnil še zadnjo cigareto, črnim zdravniškim napovedim vseeno ni ušel. Ker je eno razvado zgolj zamenjal za drugo, za nikotinske žvečilke, mu še vedno grozi »prezgodnja in mučna, boleča smrt«.

Dve škatlici cigaret. To je bil Jeremyjev odmerek večino njegovega odraslega življenja. Zdravniki so le zmajevali z glavo. »Naposlušal sem se zdravnikov, češ da me čaka boleča, mučna in prerana smrt, če ne opustim kajenja. Pred šestimi leti sem tako ugriznil v strašansko kislo jabolko in opustil svojo razvado 40 cigaret na dan. Namesto tega sem začel žvečiti nikotinske žvečilke.« A to je bil račun brez krčmarja. V resnici se zanj namreč ni spremenilo skoraj nič. »Nedavno sem bil pri zdravniku. Krvni pritisk mi je že skrb vzbujajoče narasel. Če takoj ne zavržem svojih žvečilk, potem me – spet! – čaka mučna in prezgodnja smrt. Tako mi je dejal zdravnik.«

Nekoč se je razglašal za najbolj strastnega kadilca na svetu

Ko je nehal kaditi, je prodaja cigaret v Veliki Britaniji strašansko upadla. Tako se je šalil Jeremy, ki se je nekoč razglašal za najbolj strastnega kadilca na svetu, potem pa čez noč v smeti vrgel svojo zadnjo škatlico. Tega ni storil, ker bi ga prestrašila zdravnikova svarila, ne nazadnje so bile to zgolj besede. Ustrašil se je, ko mu jo je zdravje tudi zares zagodlo.

Bil je strasten kadilec. FOTO: Toby Melville/Reuters

»V bolnišnici, na invalidskem vozičku, priklopljen na vrsto aparatov in cevk,« je leta 2017 sporočil s počitnic na Majorki, kjer je zaradi hude oblike pljučnice, ki bi menda lahko bila zanj tudi usodna, pristal v bolnišnici. In tedaj je v hipu prenehal kaditi. »Brez ovinkarjenja so mi rekli, da moram nehati. Takoj zdaj, jutri bo že prepozno. In druge izbire v resnici nisem imel, kri sem imel tako zastrupljeno in bil sem tako slaboten, da tudi vžigalnika nisem mogel več prižgati.« A četudi je visel na nitki, je bil – tako pravi – v bolnišnici najhujši dolgčas. »Desno pljučno krilo sem imel polno sluzi, dihati skoraj nisem mogel, energija je bila na ničli, a vse, kar sem lahko razmišljal, je bilo, da umiram od dolgčasa.«