Med najbolj zanimivimi in najbolj znanimi ameriškimi turističnimi atrakcijami je tudi Hurricane Mills v Tennesseeju. Ranč, ki je pravzaprav večje naselje, saj k njemu spada tudi mestece, in ki se razprostira na 300 hektarjev velikem zemljišču, je last legendarne ameriške country pevke Lorette Lynn. Najuspešnejša ženska country izvajalka v zgodovini te glasbene zvrsti z družino tam živi že od sredine šestdesetih let. A ranč ni zanimiv le zato, ker je to dom slovite glasbenice ali zaradi turistične ponudbe, ampak tudi nadnaravnih stvari. V glavni hiši, kjer je družina Lynn dolgo živela, sobivajo tudi duhovi. Ne gre za kakšen reklamni poteg ali podobno, ampak za povsem resnična doživetja vrste ljudi. Srečanja s prikaznimi so v hiši iz 19. stoletja doživeli tako družina Lynn kot zaposleni na ranču in obiskovalci. Najpogosteje videvajo vojake iz ameriške državljanske vojne in skrivnostno jokajočo žensko v belem, prav tako se v hiši godijo različne nenavadne stvari. Premikajo se predmeti, sliši se hoja pet, videvajo obrise. V dveh sobah v zgornjem nadstropju je nekakšen sedež vseh paranormalnih in drugih stvari. Na oknu tako imenovane rjave sobe v vseh letnih časih zmrzuje, v vseh letnih obdobjih je v oknu poginjen mrčes. Zmrzali in ledu ter poginulega mrčesa ni nikjer drugje v hiši, niti v katerem od drugih objektov.
Brez vednosti o sobivanju
Dom slavne zvezdnice
Country legenda in njen pokojni mož
Mooney sta hišo odkrila po naključju. Sredi šestdesetih sta med bivanjem v Nashvillu nekaj dni preživljala na deželi. Loretta je nabirala moči za novo turnejo tudi z ježo in nekega dne sta zatavala. Med iskanjem poti nazaj sta se znašla na odprti pokrajini z nekaj objekti in reko, ki se vije med njimi, na bližnji vzpetini pa je stala bela hiša videza kot iz starega ameriškega juga. Zakonca sta, ker je Lorettina kariera takrat polno stekla in so se vrstile uspešnice ter zaslužki, iskala nov večji dom za svojo družino s štirimi otroki. Ko je Loretta, kot je zapisala v avtobiografiji Rudarjeva hči, zagledala hišo z visokimi belimi stebri, je zaklicala: »To hočem!«. Mož je spričo viharnega navdušenja odvrnil, da bi ne bilo odveč, če se najprej pozanimata, ali je hiša sploh na prodaj. Naključje je hotelo, da so jo res prodajali, kot se je izkazalo, pa je zraven šlo še majhno naselje, kot nekakšno mestece s trgovino, pošto in nekaj stavbami. Da bi bilo s hišo kaj nenavadnega, jima ni povedal nihče. Loretta se je podala na turnejo, Mooney pa se je lotil hiše. Ko jo je pregledal z delavci v celoti, je odkril vrsto ne prav razveseljivih stvari. Med drugim so bili leseni tramovi v kleti požrti, pa tudi preostanek poslopja ni bil ravno v spodbudnem stanju. »Najbolje bi bilo, če bi jo porušili in zgradili novo. A ker sem vedel, kako zelo je všeč Loretti in kako trdo dela na turneji, sem se odločil za prenovo,« ga v spominih povzema pevka. Tako so hišo prenovili, opremili na novo in moderno, dozidali še prostore in kmalu je postala njihov novi dom. Šele zatem pa so počasi začeli spoznavati, da niso edini stanovalci.
Luč brez elektrike
Spričo prikazovanj vojakov se je družina lotila poizvedbe o zgodovini hiše. Med drugim so odkrili, da so v tem okolju prav na njihovem ranču potekale težke bitke državljanske vojne in da je po posestvu pokopanih več vojakov. Naleteli so na zgodbe o ljudeh, ki so pred njimi živeli na posestvu. Lorettine hčerke so večkrat videle konfederacijske vojake na hodnikih in nekaterih sobah. Eden od Lorettinih sinov je nekoč utrujen padel v posteljo in zaspal oblečen. Sredi noči se je prebudil in zagledal vojaka, ki mu je poskušal z nog potegniti škornje. Tudi eden od vnukov pripoveduje nenavadno zgodbo. Nekoč je pozno zvečer zmanjkalo elektrike in na poti v sobo je opazil, da gori lestenec v spodnji veži. To je bilo čudno, saj je hiša v celoti na istem elektro priklopniku in elektrike ni bilo v nobenem drugem prostoru. Loretta se je nekoč ponoči prebudila zaradi stopinj, ki jih je bilo slišati na stopnišču. Ker sta bila z Mooneyjem sama v hiši, ga je panično prebudila, on pa ji je odvrnil: »Ne razburjaj se, saj ni nič, samo sprehajajo se,« in zaspal nazaj. V kleti pod hišo, kljub temu da je zaprta in tam ni nikogar, rožljajo verige, v omarah je slišati čudno trkanje in podobno. Ko se je pevka nekega deževnega popoldneva vrnila domov, je na glavnem balkonu nad vhodom stala jokajoča ženska v belem. Pomočnico je vprašala, kdo je to, ta pa je rekla, da ni razen njiju v hiši nikogar. Po stopnicah, ki so edini dostop do nadstropja in balkona, sta se povzpeli nanj, a je ženska izginila.
Duhovi imajo radi country
Hiša je turistična atrakcija ne samo zaradi Lynnove, ampak tudi zaradi duhov.
Omenjene ženske ni videla le Loretta in ne edinkrat, ampak v naslednjih letih tudi drugi. Večkrat se jim je prikazal tudi moški, za katerega so kasneje po arhivskih fotografijah dognali, da gre za prvega lastnika, ki je hišo postavil. Sicer je pokopan na pokopališču, ki je na prostranem ranču. Nenavadnih in paranormalnih dogodkov je še veliko, in čeprav so srhljivi, privabljajo še dodatne turiste. Ranč je namreč priljubljena turistična destinacija. Imajo kamp, motokros stezo za državna prvenstva, trgovino, restavracijo, vodne in jahalne aktivnosti, izlete po okolici, za oboževalce Lorette Lynn pa so na ogled muzej, posestvo in tudi hiša. Po moževi smrti se je odselila iz nje v novo zgrajeno na posestvu, to hišo pa so namenili za oglede. Zaradi nenavadnih dogodkov so zadnja leta ogledi le v pritličju, nič več v nadstropju. Dogajanja so preiskovali različni izganjalci duhov, ki so ugotovili močno prisotnost nenavadnih pojavov, a duhcev z ničimer niso mogli odgnati. Loretta je o svoji hiši posnela skladbo Zakleta hiša. So pa duhovi tudi glasbeni sladokusci. Po stenah glavnega stopnišča v hiši so obešeni njeni albumi. Ti so za duhove očitno nekakšna svetinja. Če se jim obiskovalci med vodenim ogledom preveč približajo ali se jih celo dotaknejo, se pri priči prikaže kak duh. Večkrat je to povzročilo paničen strah in zaradi divjega prerivanja proč so se zgodile poškodbe obiskovalcev. Sicer pa duhovi tudi družini ne dovolijo dotikanja albumov. Nekoč so jih malce zamenjali na steni, a so bili čez slabo uro spet v prvotni namestitvi.
Loretta Lynn