Deset ur so jo utapljali na suhem

Televizijska serija Igra prestolov je močno prepojena z nasiljem in kriki, ob katerih se gledalcem ježi koža. A kljub pretiranemu, preveč nazornemu in brutalnemu prikazovanju tako nasilja kot spolnosti, ki je po mnenju mnogih pošteno prekoračilo meje zdravega okusa, je podirala rekorde gledanosti in priljubljenosti ter se v zgodovino vpisala kot ena najboljših vseh časov, ovenčana s kar 59 emmyji, kar je največ, kar jih je kdaj prejela dramska serija.

K temu je pripomoglo doživeto in nazorno prikazovanje človekovih temnih plati, ki pa niso bile le zaigrane in simulirane. »Nisi bil del Igre prestolov, če nisi bil tudi v resnici pretepen in obtolčen,« se je zdaj razgovorila Hannah Waddingham, ki se je pred kamerami prelevila v Septo Unello. A čeprav so mučili njen televizijski lik, so bile modrice po snemanju še kako vidne na Hannah, imela pa je tudi travme. Po koncu še posebno težkega dne, ko so jo kar 10 ur mučili s tekočino, da je imela občutek, da se utaplja na suhem, je namreč potrebovala strokovno pomoč in se še danes boji vode.

Najbolj krvava in brutalna je bila menda zadnja, osma sezona, a za Hannah je bila šesta tista, ki se ji je najbolj boleče vtisnila v telo in dušo. Čeprav so ustvarjalci zgodbo tik pred zdajci spremenili, da bi jo nekoliko omilili; če bi namreč sledili načrtu, bi orjak The Mountain (Gora) v podobi islandskega igralca Hafthora Björnssona posilil njen lik, a je Hannah na poti na snemanje dobila spremenjen scenarij. »Mislim, da so se za spremembo odločili, ker je bilo toliko pritožb zaradi prizora, v katerem Sanso Stark na poročno noč brutalno posili njen novopečeni mož. Nisem vedela, kaj se dogaja, dobila sem le nove strani scenarija z navodilom, da bom potrebovala zgornji del mokre (potapljaške) obleke. Sprva sem mislila, da gre za pomoto, ko so mi pojasnili, da so se odločili za mučenje z vodo.« Kar se je vsaj zanjo izkazalo za še bolj mučno, kot če bi morala igrati žrtev posilstva.

Privezali so jo na leseno mizo, nato pa jo je njena mučiteljica Cersei Lannister, ki jo je igrala Lena Headley, zalivala z vinom. Tekočino ji je zlivala naravnost na obraz, dolgih in mučnih 10 ur s krajšimi premori med ponavljanjem enega in istega kadra, pri čemer tako rekoč ni bilo prostora za igro in simuliranje. Vino ji je zalivalo usta, nos in oči, tako da je le nemočno hlastala za zrakom, kot bi se utapljala. A ni bila ujeta pod vodo, ampak je bila na suhem. »Eden najbolj groznih dni mojega življenja. Bolj mučen je bil le še porod. Bilo je jasno, kako neprijetno je ob tem Leni, jaz pa sem bila tako ali tako čisto iz sebe,« je povedala igralka, ki si je minute in ure mučenja, ki so se ji zdele dolge kot tedni, prigovarjala, da to počne za umetnost, da mora to narediti za serijo. »Zatrjevala sem si, da studio ne bo pustil, da tudi v resnici umrem. Torej moram to pretrpeti.«



Želela je kričati na vse grlo, a ni mogla. Ne le ker ji je to preprečevalo vino, s katerim so jo na suhem utapljali, usta ji je namreč prekrivala orjaška Hafthorova roka. »Skozi njegovo dlan sem se tako drla in kričala, da nazadnje skoraj govoriti nisem mogla več. Največ, kar je prišlo iz mene, je bil šepet.« Povrhu so se ji po desetih urah mučenja na koži začele izrisovati modrice, ki so jih pustili trakovi, s katerimi je bila privezana. »Scena je morala biti pristna, zato je bil trak okoli mojega vratu precej močno zategnjen.«

Deset ur snemanja za dobro minuto v seriji. »Morala sem na pogovor s psihologom. Morala sem dati iz sebe vse občutke, saj so me, brez pretiravanja, deset ur mučili s tekočino.« Da ji je snemanje pustilo resnične sledi in travme, je spoznala šele, ko je po televiziji gledala oddajo, med katero se je kamera približala potapljaču. »Tedaj me je zajela grozna panika. V tistem sem vedela, da se moram z nekom pogovoriti.« In čeprav ji je pogovor nekoliko pomagal, ob vodi še vedno ni sproščena, duši jo klavstrofobija.