Dva meseca po smrti ga še niso pokopali

Z njim smo plesali, se spominjali nekdanjih ljubezni, z njegovo glasbo odraščali. Mnogi, katerih življenja so polepšale skladbe Rajka Dujmića, bi legendarnega hrvaškega glasbenika radi obiskali na grobu, mu prižgali svečko spomina, ampak tega ne morejo storiti. Več kot dva meseca po prometni nesreči, zaradi katere je ugasnilo njegovo življenje, bi na zagrebškem pokopališču Mirogoj namreč zaman iskali njegov grob.

Po šestih dneh boja v bolnišnici je 4. avgusta Rajko umrl. Pojutrišnjem bosta natanko dva meseca, odkar so se od njega v solzah poslovili njegovi najdražji, prijatelji in vrsta zvenečih imen, kot so Neno Ninčević, Jasmin Stavros, Vlado Kalember, Ana Rucner, Emilija Kokić in Goran Karan. A njegovega zadnjega počivališča še ni. Žaro z Rajkovim pepelom že dva meseca hranijo na mestnem pokopališču, na mestu, kjer bo nekoč stal njegov nagrobni kamen, pa je zgolj listič, na katerega je vdova Snježana napisala ime pokojnega moža.


»Upala sem, molila, da bo do vseh svetih imel urejen grob. Zdaj mi je jasno, da se to ne bo zgodilo, zato sem na parcelo, kjer bo nekoč počival, položila rožo in listek, na katerega sem s kulijem napisala njegovo ime. Morda neprimerno, a me je tedaj grozno zabolelo, da na njegovem grobu ni ničesar. Ne imena ne križa, ničesar,« je v solzah dejala Snježana, ki ji je dostojen pokop v primernem časovnem obdobju preprečila zapletena birokracija, poleg tega ne ve, kako (če sploh) ji bo uspelo zbrati 30 tisoč kun (slabih 4000 evrov), kolikor je njen delež za načrtovan grob.

Bil je eden najbolj plodovitih glasbenikov nekdanje Jugoslavije, zatorej se spodobi, da ga pokopljejo s častmi in med druge velikane Hrvaške, ki so pustili neizbrisne sledi na zgodovini v zadnjih 200 letih. »Vem, da bo pokopan blizu Ene Begović, Dražena Petrovića in Dragutina Šurbka. A kdaj, nimam pojma,« je dejala. Kajti že pot do tega, da je mesto Zagreb po birokratskem labirintu uredilo papirologijo, kje v Aleji velikih bo Dujmićev grob, se je zavlekla. Zdaj pa bo nastopil še urad za kulturne spomenike, ki se bo kdo ve kako dolgo bodel s podrobnostmi o vprašanjih o nagrobnem spomeniku.

»Resnično ne vem, koliko časa bo to vzelo. Poslala sem predlog, kakšen spomenik si za Rajka želim. Že res, da je bil velik skladatelj in umetnik, a kdor ga je poznal, ve, da je bil preprost. Ne bi želel ničesar pompoznega, kičastega, nikakršnih kipov v naravni velikosti. Nikakor! Zato sem si zamislila spomenik v obliki klavirja. Kajti njegovo življenje je bila glasba, zato naj ga glasba spremlja tudi v onostranstvo.«


Zemljišče za grob v hrvaškem panteonu velikih je Rajku dodelilo mesto Zagreb, del stroškov za spomenik pa bodo krili Hrvaško društvo skladateljev, Hrvaška glasbena zveza in založba Croatia Records. A zgolj polovico, saj je koronakriza močno zarezala tudi v njihove denarne prilive. »Na meni pa je druga polovica. Komu znesek 30 tisoč kun morda ni visok, a meni in verjetno tudi večini običajnih ljudi je. Ne vem, kje bom dobila denar. Želim si le, da je Rajko dostojno pokopan in da bodo ljudje, ki ga bodo obiskali na grobu, vedeli, da tu počiva glasbenik.«