ŠOLANJE
Dve princesi iz različnih kraljevin bosta odslej sošolki
Na kolidž se odpravlja nizozemska dvorjanka. V razredu bo s špansko prestolonaslednico.
Odpri galerijo
Pisali smo že, da jeseni na priznan mednarodni kolidž v britanski Wales odhaja španska prestolonaslednica princesa Leonor. Tam pa se ji bo, kot so te dni sporočili z nizozemskega dvora, pridružila princesa Alexia, ki bo celo v istem razredu kot Leonor. Alexia, ki enako kot Leonor šteje 15 let, je druga od treh hčera nizozemskega kralja Willema-Alexandra in kraljice Maxime ter druga v vrsti za nizozemski prestol. Lani je na taistem kolidžu diplomo že prejela belgijska prestolonaslednica princesa Elisabeth, v mladih letih pa ga je obiskoval tudi njun oče kralj Philippe.
Kolidž, vpisnina za dveletni študij znaša 77.500 evrov, se ponaša z bogatim in raznolikim študijskim programom. Študenti lahko tako poleg klasičnih predmetov izbirajo med taj čijem, tibetansko literaturo, vizualnimi umetnostmi in okoljskimi znanostmi. Na kolidžu so ponosni tudi na to, da se k njim vpisujejo mladi z vseh koncev sveta in zelo različnih ozadij. Zaposleni spodbujajo druženje med študenti, med katerimi so tako otroci svobodomiselnih estradnikov kot bodoči kralji in kraljice, saj želijo, da njihovi študenti spoznajo drugačne načine življenja in razmišljanja ter tako postanejo bolj strpni, svetovljanski in si ustvarijo mrežo poznanstev po vsem svetu. Prav zaradi tega je kolidž po mnenju nekdanjega batlerja na britanskem dvoru Granta Harrolda tako priljubljen med kraljevimi: »Tam se lahko sprostijo, niso na očeh javnosti in vsaj ti dve leti, kolikor traja kolidž, lahko živijo običajno življenje, se družijo z običajnimi ljudmi. Mladim je všeč tudi svoboda, ki jo promovirajo, sploh kraljevi bi se radi odmaknili od tradicionalnega načina razmišljanja in ravnanja. Tega so bili dovolj deležni v otroštvu, zdaj pa je čas, da si razširijo obzorja in najdejo svojo pot.«
Kolidž, vpisnina za dveletni študij znaša 77.500 evrov, se ponaša z bogatim in raznolikim študijskim programom. Študenti lahko tako poleg klasičnih predmetov izbirajo med taj čijem, tibetansko literaturo, vizualnimi umetnostmi in okoljskimi znanostmi. Na kolidžu so ponosni tudi na to, da se k njim vpisujejo mladi z vseh koncev sveta in zelo različnih ozadij. Zaposleni spodbujajo druženje med študenti, med katerimi so tako otroci svobodomiselnih estradnikov kot bodoči kralji in kraljice, saj želijo, da njihovi študenti spoznajo drugačne načine življenja in razmišljanja ter tako postanejo bolj strpni, svetovljanski in si ustvarijo mrežo poznanstev po vsem svetu. Prav zaradi tega je kolidž po mnenju nekdanjega batlerja na britanskem dvoru Granta Harrolda tako priljubljen med kraljevimi: »Tam se lahko sprostijo, niso na očeh javnosti in vsaj ti dve leti, kolikor traja kolidž, lahko živijo običajno življenje, se družijo z običajnimi ljudmi. Mladim je všeč tudi svoboda, ki jo promovirajo, sploh kraljevi bi se radi odmaknili od tradicionalnega načina razmišljanja in ravnanja. Tega so bili dovolj deležni v otroštvu, zdaj pa je čas, da si razširijo obzorja in najdejo svojo pot.«