Dvorec hoče nazaj

Po svetu živi veliko potomcev nekdanjih vladarjev, ki so prepričani, da jim je bila z ukinitvijo monarhije odvzeta pravica do vladanja ter seveda ogromno bogastva. Eden takšnih je pariški aristokrat Jean d'Orleans, potomec Ludvika Filipa I., ki je Franciji vladal v 19. stoletju. Jean d'Orleans je prepričan, da bi moral biti francoski kralj, da ta evropska država že dolgo ni več kraljevina, ga prav malo zanima, hkrati pa zahteva, da mu vrnejo dvorec, ki je bil nekoč v lasti njegove družine, zdaj pa zanj skrbi Francoski inštitut.

Šestinpetdesetletnik trdi, da za inštitut za Château Chantilly in pripadajočo posest ne skrbi dovolj dobro in vestno, kar je bil eden od pogojev Henrika d'Orleansa, ko je inštitutu leta 1886 podaril dvorec. Kot trdi Jean d'Orleans, je njegove navedbe zelo enostavno dokazati, saj se je dvorec z eno najbogatejših umetniških zbirk v Franciji zadnja leta znašel v hudih finančnih težavah. Že samo vzdrževanje ogromne stavbe in še večje posesti namreč stane več milijonov evrov na leto, dodaten izpad prihodkov pa je povzročila pandemija oziroma ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, zaradi katerih so bili skoraj eno leto brez obiskovalcev. Da bi posest rešili, želijo na inštitutu eno od pripadajočih stavb na posesti oddati poslovnežu, ki bi jo spremenil v butični hotel.

D'Orleans je nad zamislijo povsem zgrožen in na vse pretege se je trudil, da bi jim to preprečil, a po več letih pisanja prošenj in zbiranja ponudb je inštitutu manever le uspel. Vsaj za zdaj. D'Orleans namreč še vedno ni obupal in oblastem redno pošilja pritožbe in dokumente, s katerimi želi dokazati, da je namera inštituta v nasprotju z dogovorom, ki ga je ta pred več kot stoletjem sklenil z njegovim prednikom.