KRALJEVE SMRTI
Eden umrl med opravljanjem potrebe, drugi se je prenajedel
Angleški kralj Jurij II. se je na školjki preveč napenjal. in izdihnil Francoski kralj Charles VIII. je umrl, ker se je udaril v podboj vrat.
Odpri galerijo
Sladica, ki se ji švedski kralj ni mogel upreti.
Če je le en način, kako pridemo na ta svet, pa je tistih, kako z njega odidemo, veliko. Nekateri so bolj običajni in pogosti od drugih, spet tretji so tako nenavadni, da so skorajda neverjetni. In zaradi bizarnih razlogov je umrlo precej vladarjev.
Nenavaden konec je dočakal tudi švedski kralj Adolf Frederick, ki je vladal med letoma 1751 in 1771. Bil je 12. februar 1771, ko je kralj sedel za mizo, kjer ga je čakal obilen obrok, sestavljen iz kaviarja, jastoga, šampanjca in drugih dobrot, tam je bila tudi njegova najljubša nordijska sladica semla, podobna našim princeskam. A ena porcija sladice ni bila dovolj, kralj jih je pojedel kar 14, in to ga je dobesedno ubilo. Ponoči je tožil za hudimi bolečinami v želodcu, ko je napočilo jutro, pa so ga njegovi uslužbenci našli mrtvega.
Zaradi neumnosti se je končalo tudi življenje najstarejšega Henryjevega sina Williama. Po smrti očeta bi moral prevzeti angleški tron, a tega ni dočakal. Leta 1120 se je odločil, da se iz Normandije domov ne vrne skupaj s preostalimi člani družine, ampak z lastno ladjo. Med potovanjem je veselo popival in se nenadoma odločil, da bi bilo pametno z očetom tekmovati, čigava barka bo prva dosegla obalo Anglije. Kapitanu je ukazal, naj povečajo hitrost, sledila pa je katastrofa – ladja je trčila v čeri in potonila. Williamu je sicer uspelo zlesti na reševalni čoln, a se je vrnil, da bi rešil sestro; to mu je uspelo, a so mu čoln zasedli drugi in William je utonil.
Ker je z glavo močno udaril v podboj vrat, je umrl francoski kralj Charles VIII., madžarski vladar Bela I. je na oni svet odšel, ker se je hudo poškodoval, ko se je pod njim sesedel lesen prestol, angleški kralj Jurij II. pa je umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil med opravljanjem velike potrebe. Menda se je pri tem preveč napenjal, in to je bilo zanj usodno.
Pojedel 14 porcij
Sigurd Eysteinsson je bil ugledni vikinški vodja, ki je vladal škotskim otokom Orkney v poznem devetem stoletju. Bil je odličen bojevnik in hitro si je izbojeval pot na škotsko celino. Čeprav je bil dogovorjen z Maelbrightom, škotskim vojvodo, pa se je sestanek hitro sprevrgel v boj. Eysteinsson je premagal Maelbrighta, mu odsekal glavo in jo pritrdil na sedlo, nato pa pobegnil. A zaradi gibanja med galopom je eden od vojvodovih dolgih zob opraskal Eysteinssona po nogi, rana se je kmalu vnela in veliki vikinški borec je zaradi okužbe umrl.Kralj Henry I. ni ubogal zdravnika. FOTO: Wikimedia Commons
Nenavaden konec je dočakal tudi švedski kralj Adolf Frederick, ki je vladal med letoma 1751 in 1771. Bil je 12. februar 1771, ko je kralj sedel za mizo, kjer ga je čakal obilen obrok, sestavljen iz kaviarja, jastoga, šampanjca in drugih dobrot, tam je bila tudi njegova najljubša nordijska sladica semla, podobna našim princeskam. A ena porcija sladice ni bila dovolj, kralj jih je pojedel kar 14, in to ga je dobesedno ubilo. Ponoči je tožil za hudimi bolečinami v želodcu, ko je napočilo jutro, pa so ga njegovi uslužbenci našli mrtvega.
Prestol se je sesedel pod njim
Ker ni ubogal svojega zdravnika, pa se je končalo življenje angleškega kralja Henryja I. Ena od njegovih slabosti so bili piškurji, jeguljam podobne ribe, ki jih je bil sposoben pojesti res ogromno. Njegov zdravnik mu je uživanje piškurjev strogo prepovedal, a kralj ga ni poslušal, še naprej jih je jedel velike količine in zgodovinarji so prepričani, da je zaradi tovrstnega prehranjevanja leta 1135 umrl.Za Sigurda Eysteinssona je bila usodna okužba.
Zaradi neumnosti se je končalo tudi življenje najstarejšega Henryjevega sina Williama. Po smrti očeta bi moral prevzeti angleški tron, a tega ni dočakal. Leta 1120 se je odločil, da se iz Normandije domov ne vrne skupaj s preostalimi člani družine, ampak z lastno ladjo. Med potovanjem je veselo popival in se nenadoma odločil, da bi bilo pametno z očetom tekmovati, čigava barka bo prva dosegla obalo Anglije. Kapitanu je ukazal, naj povečajo hitrost, sledila pa je katastrofa – ladja je trčila v čeri in potonila. Williamu je sicer uspelo zlesti na reševalni čoln, a se je vrnil, da bi rešil sestro; to mu je uspelo, a so mu čoln zasedli drugi in William je utonil.
Med galopom je eden od vojvodovih dolgih zob opraskal Eyesteina po nogi, rana se je kmalu vnela in veliki vikinški borec je zaradi okužbe umrl.
Ker je z glavo močno udaril v podboj vrat, je umrl francoski kralj Charles VIII., madžarski vladar Bela I. je na oni svet odšel, ker se je hudo poškodoval, ko se je pod njim sesedel lesen prestol, angleški kralj Jurij II. pa je umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil med opravljanjem velike potrebe. Menda se je pri tem preveč napenjal, in to je bilo zanj usodno.
