Ellen prodaja ženin slepič

Ellen DeGeneres je pričakovala umirjen petkov večer. Prav takšnega, kakršnega imata z ženo Portio de Rossi iz tedna v teden. Pred spanjem malce televizije, morda film, serija ali dokumentarec, nato pa precej zgodaj v posteljo. Seveda bi prej še popila svoj posebni čaj s kanabisom, ki Ellen, ki se že večino življenja spopada z lažjo obliko nespečnosti, pomaga, da se zaziblje v spanec. A čeprav se je večer začel po pričakovanjih, se je sprevrgel v nočno moro. Komičarka je svojo ljubljeno namreč našla na tleh v grozovitih bolečinah.

»Bilo je precej grozno, Ellen je bilo noro strah, a se je k sreči vse končalo dobro,« je povedal vir, da je Portia v petek ponoči prestala nujno operacijo odstranitve slepiča.
 

Ni se igrala twisterja

V minulem letu je usoda zaljubljenkama, ki sta si večnost obljubili leta 2008, takoj, ko so v Kaliforniji legalizirali istospolne zakonske zveze, na pot vrgla že dve težki preizkušnji. Obe takšni, da sta se začeli zavedati minljivosti življenja, ki se lahko spremeni v enem kratkem trenutku. Najprej se je pred pol leta s koronavirusom namreč okužila Ellen, malce za njo pa je test pokazal pozitivno tudi Portii. A čeprav sta se dokaj hitro spet postavili na noge, je bila bolezen zanju vendar budnica, kako dragocen je vsaj trenutek. Sploh trenutki, ki jih preživita skupaj.

»Skupaj, kot partnerici in sopotnici, sva notranje zrasli. Še precej bolj upoštevava druga drugo, najino razmerje pa sva postavili na prvo mesto. Bolj povezani in trdnejši sva kot kadar koli,« je svetlo plat pandemije povzela de Rossijeva, v tem pa ji je Ellen lahko zgolj prikimala. »Niti zamisliti si ne znam, da bi preživljala čas s komer koli drugim.«

In morda je bila prav ta novoodkrita okrepljena povezava pripomogla, da se je zvezdnica prebudila v najpomembnejšem trenutku petkove noči in Portio pravočasno, še preden bi se ji vneti slepič razlil, pripeljala v bolnišnico.

Portia je doma in okreva. To dejstvo je prej noro zaskrbljeno Ellen nekoliko pomirilo, tako da je petkovo grozljivko lahko orisala v svojem značilnem humornem tonu. »Bilo je v petek okoli pol osme zvečer. S Portio sva kot običajno sedeli na kavču in gledali televizijo, ko mi je potožila, da se ne počuti najbolje in bo šla kar v posteljo. A bilo je zgodaj. Še ne osem. In tako zgodaj pač še ne morem zaspati,« zato je drago pustila, da je šla v spalnico sama. Ellen ji je sledila pozneje, »še prej sem seveda vzela svoje lekarniške vitaminčke, ki mi pomagajo zaspati«.

A ko je že lebdela nekje med sanjami in budnostjo, je zaslišala čuden hrup. Kot tlesk. In zatipala, da Portie ni v postelji. »Pogledala sem okoli, Portie ni bilo nikjer. Vstala sem in jo zagledala na tleh. Na vseh štirih. In čeprav mi je zatrdila, da je z njo vse v redu, mi tega pač ni mogla prodati kot resnico. Razen, seveda, če bi se sredi noči in sama s seboj igrala twister,« se zdaj namuzne Ellen, ki pa ji tedaj ni bilo do smeha. Ženo je brž spravila do avta in oddrvela v bolnišnico.

»Povedali so mi le, da jo morajo obdržati v bolnišnici, a da ne morem ostati ob njej zaradi varnostnih proticovidnih protokolov. V joku so me poslali domov!« Ellen pa je strah še bolj stiskal okoli srca, ker je videla, v kakšnih bolečinah je bila njena ljubljena. Medicinsko sestro naj bi namreč rotila za še dodatne protibolečinske tablete, ki pa ji jih ta brez zelene luči zdravnika ni smela dati. DeGenersova naj bi jo za tableto ali dve v tistem poskušala podkupiti z vstopnicami za svojo oddajo – ki so tako ali tako brezplačne –, a zaman.



»Zdaj lahko z veseljem povem, da se Portia počuti precej boljše in je že doma. No, vsaj večinski del nje. Slepič je pustila v bolnišnici,« se že radostno šali. In v smehu dodaja, da bi morda lahko poskusila ženin slepič prodati na spletu.