Emmyje prejemala kot po tekočem traku

V hipu te je znala nasmejati ali spraviti v jok. Noro nadarjena. Nezamenljiva. Nepozabna. S temi besedami se je filmar Mel Brooks poslovil od Cloris Leachman, ki se ji je v 95. letu starosti izteklo življenje. Polno, dinamično, v katerem se niti ni poskušala prilagajati, pač pa živeti po svoje. Kar je legendarni televizijski igralki, ki se je uspešno spogledovala tudi z velikim platnom, več kot uspelo. Njena hollywoodska kariera, razpotegnjena prek sedmih desetletij, se namreč bere kot knjiga uspeha. Bila je ena izvirnih članic slovite newyorške igralske šole Actors Studio. Od skupaj 22 emmyjevskih nominacij jih je domov odnesla osem, kar je uspelo le še Julii Louis-Dreyfus. Prejela je tudi zlati globus in najbolj čislano igralsko odličje, prestižnega oskarja. A čeprav je s slednjim dokazala, da spada v zlato igralsko elito, je bil vendar mali zaslon tisti, zaradi katerega je Cloris postala legenda. Najbolj morda po zaslugi vloge že nadležno popolne in snobovske sosede Phyllis Lindstrom v humoristični nanizanki The Mary Tyler Moore Show, na temelju česar je nato zrasla še serija Phyllis. In kot Phyllis bo Cloris v kolektivnem spominu ljubiteljev televizije živela večno.

Najstarejša plesalka

Iz zaspane domače Iowe se je Cloris, ki je že od mladih nog vedela, da ji je usojeno nekaj večjega, bolj živahnega in natrpanega, preselila v New York, tam je pod budnim očesom Elia Kazana študirala igro ter med sošolce prištevala poznejše veljake, kot sta bila Marlon Brando in Eli Wallach. Od tu pa je že v 40. letih preteklega stoletja skočila na broadwajske deske, hkrati pa si počasi utirala pot tudi na televizijo, kjer velja izpostaviti serije, kot so Lassie, Zona somraka, Perry Mason. A le gledališče in televizija nista bila dovolj, klicalo jo je tudi veliko platno, četudi spočetka z le manjšimi vlogami, dokler se 1971. ni vpisala v filmsko zgodovino. Z dramo Zadnja kinopredstava (The Last Picture Show) Petra Bogdanovicha o odraščanju na zaspanem ameriškem podeželju v Teksasu se je namreč priključila vrstam prejemnikov oskarjev! Česar ni pričakovala, je pa tisto leto v celoti postreglo le s presenečenji, saj se je tedaj zgodilo prvič, da so bile vse kandidatke v kategoriji najboljše stranske igralke prvič nominirane za to filmsko čast. Pri tem pa velja še izpostaviti, da ji je oskarja prinesla scena, ki ji jo je uspelo posneti v prvo, brez ponavljanj in izboljšav. »To sceno smo snemali le enkrat, svoje besedilo pa sem si zapomnila šele na poti na snemanje.«


Cloris je veljala za značajsko igralko, bila pa je tudi pravi kameleon, ki se je znal prilagajati času. Tudi zaradi tega ji je verjetno uspelo toliko desetletij obstati v filmski meki. Če je v 70. letih blestela v serijah The Mary Tyler Moore Show in Phyllis, slednja ji je prinesla celo zlati globus, so jo mlajše generacije še nedavno gledale v humorističnih serijah Glavca (Malcolm in the Middle) in Vzgoja za začetnike (Raising Hope). Med njenimi filmskimi podvigi pa velja – seveda poleg Zadnje kinopredstave – omeniti še trojko, ki jo je odigrala pod vodstvom režiserja Mela Brooksa, filme Mladi Frankenstein (Young Frankenstein), Visoka napetost (High Anxiety) in Smešna plat zgodovine (History of the World: Part 1), ter nedavno komedijo Špangleščina režiserja Jamesa L. Brooksa iz leta 2004. Da ji energija in zanos nista pošla do zadnjega, pa dokazuje tudi, da se je v zgodovino televizijskih šovov vpisala kot najstarejša plesalka, ki se je še pri častitljivih 82 letih vrtela pred kamerami oddaje Zvezde plešejo, dva njena filma sta doživela premiero šele lani, medtem ko bomo Clorisina poslednja filmska projekta videli šele v letošnjem letu, posthumno.