Enega največjih zvezdnikov pet let tlačila mora o lastni smrti (FOTO)
Ljudje ga imajo za vzvišenega, zadržanega, nedostopnega in zagledanega vase. Prepričani so, da je morda eden največjih egocentrikov, kar jih jim je kdaj prekrižalo pot. Vsaj tako misli Brad Pitt, pri čemer je prepričan, da te njegove skrbi niso neosnovane, četudi so povsem neupravičene.
Ne gre za to, da ne bi hotel pristopiti k ljudem ali da jih nalašč vedno znova sprašuje po imenu in od kod se poznajo. »Obrazov preprosto ne razločujem med seboj,« si je že pred leti postavil diagnozo obrazne slepote, odločen, da prej ali slej stopi do zdravnikov, da mu jo tudi uradno potrdijo. »Nihče mi tega namreč ne verjame!«
Zveze in poznanstva so v svetu zabavne industrije skoraj tako pomembni kot talent. A če ima slednjega hollywoodski težkokategornik brez dvoma v izobilju, pa se mu pri mreženju zatakne. Skoraj v trenutku, ko mu sogovornik obrne hrbet, mu namreč njegov obraz začne bledeti in izginjati iz spomina.
»Ogromno ljudi me sovraži, prepričani so, da jih ne spoštujem. Včasih mi sicer kdo ponudi rešilno bilko in pojasni, od kod se poznava, a v resnici jih s tem le še bolj razbesnim. Prepričani so, da sem egoističen in nadut,« je osvetlil svojo težavo, ki je niti sam ne razume. In ki je kriva, da najraje ostaja kar doma, da se le ogne tovrstnim neprijetnim situacijam in mučnim trenutkom tišine.
Zaradi nezmožnosti razlikovanja in pomnjenja obrazov se zapira med štiri stene, a takšne samote je vajen, saj ima z njo že vseživljenjsko vajo. »Že od nekdaj se počutim sam. Sam sem bil kot otrok in samega sem se počutil celo tu kot odrasel moški. V resnici sem začel šele nedavno v svoje življenje bolj odprtih rok sprejemati družino in prijatelje.«
A kljub tej skorajda izolaciji od soljudi, za katero se je odločil sam, je kmalu po ločitvi od Angeline Jolie – to je bilo leta 2016 – sklenil premagati alkohol in cigarete ter se je pridružil skupini anonimnih alkoholikov. Ti so bili kar leto in pol tako rekoč njegova druga družina. »Imel sem to skupino resnično kul moških, ki so pazljivo izbirali, koga sprejeti medse, in so imeli močan čut za zasebnost, zato sem se med njimi resnično počutil varno. In ta občutek varnosti sem potreboval. Doživel sem namreč že, da so ljudi, ko so razgaljali same sebe in svoje najbolj zasebne misli, snemali. In to je odvratno!« Vse, o čemer se je z njimi pogovarjal, ostaja med njimi, jim je pa morda zaupal svojo ponavljajočo se nočno moro, zaradi katere se je več let zbujal v potu.
Ljudje me imajo za vzvišenega, nadutega, egocentričnega in nedostopnega. A resnica je, da preprosto obrazov ne razločujem med seboj.
»Štiri, morda celo pet let sem sanjal vedno iste sanje. Iz te nočne more, v kateri so me zabodli z nožem, sem se zbujal v krču groze. Nisem mogel razumeti in si razložiti, čemu me hočejo ti v sanjah raniti. Končalo se je pred kakšnim letom in pol, ko sem jim v sanjah postavil preprosto vprašanje. Zakaj?« Ali je odgovor dobil, igralec ni povedal, a ne nazadnje je pomembno le, da so se nočne more končale.
