Ewan McGregor posnel film o odvisnosti in postal odvisnik

Pred četr stoletja ga je vloga heroinskega zasvojenca v filmu Trainspotting, ki je z nazornim prikazom narkomanskega pekla pretresel svetovno javnost, izstrelila med zvezde. Zdaj pa se je Ewan McGregor v Netflixovi seriji o modnem oblikovalcu Halstonu, ki zaradi tonjenja vse globlje v odvisnost izgubi skoraj vse, znova znašel v vlogi zasvojenca, čeprav njegov tokratni pristop k vlogi ne bi mogel biti bolj drugačen. Kajti če so ga na Trainspotting pripravljali zdravljeni odvisniki, mu razkrivali svet heroinske omame, ki jo je Ewan spoznal le iz pripovedovanja in prebiranja, je zdaj dobro vedel, kaj pomeni zaradi odvisnosti tvegati vse. »Imel sem srečo, saj sem se na tisti prelomni točki zavedel, da bom, če bom tako nadaljeval, izgubil vse. Kariero. Družino. Vse,« priznava igralec, ki se je v past zlorabe ujel po koncu Trainspottinga. »Sanjalo se mi ni, da bom po koncu filma o odvisnosti tudi sam padel vanjo.«

Trezen od leta 2000

Alkohol je bila tista razvada, ki mu je spodnesla noge. A čeprav je bil pod vplivom žgane kapljice sprva pravi veseljak, je kmalu začel spoznavati tisto drugo plat alkohola, ki ga je pehala v depresijo, tej pa sta se pridružila še sram in nejevera, že šok, ker mu pijanskega vedenja niso očitali niti pri delu. »Noben režiser mi ni nikoli rekel, da bi mu bilo bolj pogodu, če med snemanjem ne bi pil. A so vedeli, morali so vedeti, saj sem na kilometer zaudarjal po alkoholu.« Zato je bilo le na njem, da pritisne na zavoro, si poišče pomoč in razklene okove omame.


»Zasvojenost zdaj razumem. Dolgo sem hodil po tej poti, a sem zdaj že od leta 2000 trezen.« Prav to globoko, intimno poznavanje zasvojenosti pa mu je pomagalo pri razvijanju njegovega najnovejšega lika Halstona. »Like zasvojencev zdaj drugače razumem, nanje gledam skozi drugačno lečo razumevanja. Biti trezen je namreč zdaj del mojega vsakdana, hkrati pa prav zaradi tega danes poznam srečo in mir, kakršnih prej, ko sem bil še vedno alkoholik, nisem poznal,« pripoveduje McGregor in dodaja, da se mu je od srca odvalil kamen, da črtice kokaina, cigarete in kozarčki žganja, ki jih je metal vase kot Halston, niso bili pravi. »Bilo je zanimivo, z vsem tem se pred kamerami zadevati, in obenem čutiti srečo, da ne gre zares. Povrhu pa sem vse še predobro razumel.«


Halstonov lik je razumel. Vedel je, kaj ga je gnalo, kako je moral razmišljati. Precej drugačne pa so bile Ewanove priprave na Trainspotting, ko z drogami še ni imel nikakršnih izkušenj. »V Glasgowu je skupina ozdravljenih odvisnikov, ki se dobivajo, si stojijo ob strani, si pomagajo. Z njimi sem sodeloval pri pripravah na film, ob tem pa sem imel še svetovalca, strokovnjaka za droge. Dali so mi vse, kar potrebujem, da se zadenem, vžigalnik, žličko, nekaj sode bikarbone, navidezen heroin. Pokazali so, kako poteka ves postopek, nato pa sem to moral ponoviti. Ob tem so me nenehno popravljali – ali sem vzel premalo bikarbone ali premalo heroina, bilo je že precej smešno. Ponavljati sem moral vedno znova in znova. Bilo je skoraj kot vodič, kako se pravilno zadeti.«