Fatalne Američanke na britanskem dvoru

Združeno kraljestvo je doživelo pravi kraljevski šok. Harry, mlajši sin nekoč ikonične princese Diane, in njegova žena, Američanka Meghan Markle, sta se namreč odločila, da se bosta umaknila od svojih dolžnosti, ki sta jih imela kot člana kraljeve družine, ter da bosta poslej sama skrbela za svojo finančno neodvisnost. Kraljico Elizabeto II. in njeno družino je odločitev vojvode in vojvodinje Susseških prizadela in razočarala, še posebno ker nista najprej obvestila britanske monarhinje, ampak so v Buckinghamski palači o tem izvedeli iz medijev.

Šesti v vrsti za britanski prestol in njegova žena, nekdanja ameriška televizijska igralka, sta na Otoku poskrbela za pretres, ki ga – čeprav sta se v zadnjih mesecih večkrat potožila, češ da ju življenje na očeh javnosti utesnjuje – resnično nihče ni pričakoval.

Očitno sta Harry in Meghan vse premislila do potankosti. Nekaj minut po prvi objavi je namreč že začela delovati njuna nova uradna spletna stran sussexroyal.com, na kateri sta podrobneje razložila, kako si predstavljata spremenjen odnos s kraljevo družino. Na njej sta objavila nova pravila za medijske hiše, saj bosta sama izbirala, katere novinarje in organizacije bosta najprej obveščala o novostih. Kaj je pravi razlog za beg, ki so ga nekateri poimenovali kar megxit in tako pokazali, kdo je glavni krivec za razkol – vojvodinja Susseška.

Dvakrat ločena

Zapleti in zmeda so mnoge poznavalce dogajanj okoli evropskih kronanih glav spomnile na zgodbo prastrica princa Harryja, angleškega kralja Edvarda VIII., ki se je zaradi ljubezni do Američanke Wallis Simpson leta 1936 odpovedal prestolu in britanski kroni ter povzročil eno najhujših političnih in ustavnih kriz v Veliki Britaniji v zadnjih dveh stoletjih.

Edvard VIII. je 10. decembra 1936 abdiciral, dan pozneje pa je prek radia nagovoril svoje ljudstvo in mu sporočil razloge, zakaj se po 325 dnevih na prestolu odreka položaju. »Zato, ker se bom poročil z žensko, ki jo ljubim,« je sporočil svojim podanikom in tako končal krizo, ki je trajala nekaj mesecev. Edvardov prostovoljni odhod s prestola je po mnenju nekaterih zgodovinarjev vplival na potek zgodovine, saj ga je nasledil njegov mlajši brat Albert (ob kronanju je prevzel kraljevski naziv Jurij VI.), oče sedanje britanske kraljice Elizabete II. Poleg tega je spogledovanje Edvarda in njegove ameriške ljubice z idejami Adolfa Hitlerja metalo temno luč na britansko kraljevsko družino.

Leta 1936 je imela Velika Britanija kar tri kralje: Jurija V., po njegovi smrti januarja pa še sinova Edvarda VIII. in ob koncu leta še Jurija VI. Predsednik vlade je bil Stanley Baldwin, ki nikakor ni podpiral ideje, da bi se kralj Edvard poročil z Američanko, ki je bila dvakrat ločena in ni prihajala iz aristokratskih krogov. Odpor britanske politike do njune zveze je bil tudi zaradi tega velik in ministrski predsednik Baldwin je kralja Edvarda VIII. kar nekajkrat opozarjal, da bo vlada odstopila, če se bo poročil s Simpsonovo. Tudi Anglikanska cerkev, na čelu katere je bil sam kralj Edvard VIII., ni podpirala poroke z dvakrat ločeno žensko, katere bivša moža sta bila še živa. Edvard se je tako znašel v zelo neprijetnem položaju: nasproti so mu stali tradicija, Cerkev, politična elita, vključno s Commonwealthom, organizacijo britanskih kolonij po svetu. Javnost je bila razdeljena: medtem ko so nižji sloji britanske družbe podpirali kraljevo namero poročiti se z Američanko, sta bila srednji in višji sloj odločno proti.

Tri možnosti

V takšnih razmerah je imela Velika Britanija le tri možnosti. Ali dovoliti poroko kralja s Simpsonovo, vendar bi v tem primeru Simpsonova postala tudi kraljica, česar pa politiki in države Commonwealtha, kjer britanski vladar opravlja funkcijo suvereno, niso hoteli niti slišati.

Druga možnost, ki jo je nekaj časa zagovarjal tudi kralj Edvard VIII., je bila tako imenovana morganatska zakonska zveza (zakon med dvema osebama neenakega družbenega statusa), po kateri Wallis Simpson ne bi dobila naziva kraljice, ampak kvečjemu naziv vojvodinje. Tudi njuni morebitni otroci ne bi bili vključeni v kraljevsko linijo dedovanja niti ne bi imeli pravice naslediti aristokratskih nazivov. Če bi se odločili za takšno rešitev, bi najverjetneje Elizabeta, najstarejša hči Edvardovega brata Alberta (Bertie iz popularnega filma Kraljev govor), vseeno postala kraljica. Čeprav je bila ta rešitev za mnoge bolj sprejemljiva, pa britanska vlada Stanleyja Baldwina zanjo ni našla razumevanja.

Zato ni preostalo nič drugega kot najbolj čista rešitev. Kraljeva abdikacija. Ker se je odrekel kroni in prestolu, je lahko po 11. decembru 1936 Edvard VIII. delal, kar se mu je zahotelo. Z Wallis Simpson se je poročil nekaj mesecev pozneje v Franciji, kmalu potem sta dobila še plemiški naziv vojvoda in vojvodinja Windsorska. Drugo svetovno vojno je Edvard preživel kot guverner Bahamov, sicer pa sta z ženo večino časa preživela v Franciji. Nekdanji kralj Edvard VIII. je umrl leta 1972, njegova žena pa 14 let pozneje. Kot se spodobi za vojvodo in vojvodinjo Windsorsko, sta pokopana na gradu Windsor.

Če potegnemo vzporednice med vojvodinjo Windsorsko in sedanjo vojvodinjo Susseško: Američanki v Veliki Britaniji nista bili sprejeti z odprtimi rokami. Proti Wallis Simpson je deloval zlasti ženski del tedanjega kraljevega dvora, v prvi vrsti mati sedanje kraljice Elizabete II., ki je bila takrat prijateljica z nekaterimi vplivnimi londonskimi novinarji. Niti Meghan Markle britanski mediji niso bili naklonjeni, ampak so ji metali polena pod noge ob vsaki priložnosti. Zato ne preseneča njena odločitev, da bo svojo družino umaknila iz sovražnega okolja.