Filmske klasike, ki so doživele hladen tuš

Danes veljajo za filmske klasike. Za kultne filme, ki so orali ledino in v sedmi umetnosti odpirali nove poti in možnosti. A hkrati so bili za prenekateri studio celo preveč pred svojim časom, zato je kopica hiš Tarantinovo scenaristično mojstrovino Šund sprva zavrnila, podobno kompleksna je bila zgodba briljantnih Osumljenih pet, eden najbolj ikonskih znanstvenofantastičnih filmov Nazaj v prihodnost se je zdel prenapreden v svojem potovanju v prihodnost, več zavrnitev pa je doživel tudi scenarij za akcijsko pustolovščino Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom.
 

Čez ovire

V 90. letih je bil Quentin Tarantino vzhajajoča zvezda filmske meke in se je s Šundom iz leta 1994 zapisal med velikane. A četudi Šund uživa kultni status, njegovo genialnost pa je kritiška srenja potrdila tako na canskem filmskem festivalu kot podelitvi oskarjev, s katere je odšel s kipcem za najbolj izviren scenarij, Quentinova režijska in scenaristična mojstrovina skoraj nikoli ne bi nastala.


Prvi odzivi studiev na scenarij so namreč bili, da je preveč zmešan in nerazumljiv, pa tudi nihče si ni želel mazati rok s filmom, ki neposredno in surovo prikazuje uživanje heroina. »Prenasilen, predolg, nerazumljiv. Najslabši scenarij, ki je bil kdaj napisan,« so celo menili pri produkcijski hiši Columbia TriStar. A kopici zavrnitev navkljub Quentin ni vrgel puške v koruzo, dokler niso za vabo zagrabili pri studiu Miramax.

Podobna usoda bi leto pozneje kmalu doletela tudi misteriozni film noir Osumljenih pet, češ da je nelinearna časovnica zgodbe preveč zmedena, da bi bilo iz tega mogoče posneti film. Zato je šele po več zavrnitvah, devetih osnutkih scenarija in nato precej pičlem proračunu le šestih milijonov Bryan Singer vendar lahko prijel za režijsko taktirko in ustvaril zimzeleni hit. S podelitve oskarjev je namreč odnesel dva kipca, tudi za scenarij, ameriški scenaristični ceh pa je film umestil v elito 35 najboljših scenarijev vseh časov.
 

Košarica za košarico

Kolikokrat sta omenjeni uspešnici doživeli hladen tuš zavrnitve pred odločilnim »ja«, ni znano. Je pa neprijetno negativno enozložnico pred začetkom produkcije slišal film Nazaj v prihodnost, menda kar 44-krat. Scenarij za film, ki je postal temeljni kamen uspešni franšizi, so sprva namreč zavrnili skoraj vsi pomembni hollywoodski studii. Najsi je bil preveč družinski najsi premalo. Ob tem pa tudi tematika časovnega potovanja v prihodnost namesto v preteklost, ki ni pritegnila nikogar. No, nikogar razen Stevena Spielberga, ki je za zgodbo zagrabil takoj, ko je lahko.


Če je usoda omenjenih treh visela v zraku zaradi zgodb, pa je imel Indiana Jones, o katerem govorijo kot o eni največjih filmskih pustolovščin vseh časov, drugo težavo. Ni bil namreč scenarij Georgea Lucasa tisti, zaradi katerega so ga studii zavračali kot po tekočem traku. Težava je bilo prezajetnih 20 milijonov, kolikor jih je Lucas zahteval za snemalni proračun. Kar se je pozneje, ko se je k snemanju naposled zavezal Paramount Pictures, izkazalo za kapljico v morje, saj je film prinesel skoraj 400 milijonov.