LABODI
FOTO: Pregledali in stehtali kraljičine labode
Te neoznačene ptice, ki živijo v Veliki Britaniji, so last vladarja. Nekoč so veljali za pravo poslastico.
Odpri galerijo
Zakon o lastništvu ptičev so sprejeli, da bi jih zaščitili. FOTO: REUTERS
V Veliki Britaniji je pred časom potekal nekoliko nenavaden, a zanimiv običaj. Reko Temzo in njeno obrežje so kar pet dni zapored preplavili v slavnostne rdeče suknjiče in bele hlače oblečeni moški s kapami, podobnimi tistim, ki jih nosijo mornarji. Tam so se zbrali, da bi prešteli in pregledali kraljičine labode.
Običaj je star že približno 800 let, poteka pa vsako poletje. Po zakonu so namreč vsi neoznačeni labodi grbci, ki živijo na prostem, last vladarja, ta pa lahko lastniške pravice podeli tudi komu drugemu oziroma lahko te zanje zahtevajo lastniki posameznih zemljišč, na katerih je voda, v kateri živijo omenjeni ptiči.
To se je do 16. stoletja pogosto dogajalo, dandanes pa to pravico uveljavljata le še dva londonska sindikata in si lastništvo labodov na Temzi delita s kraljico. Britanska kraljeva družina je zakon, s katerim so lastništvo grbcev dodelili sebi, sprejela v 12. stoletju, in sicer zato, ker so ti ptiči takrat veljali za poslastico in so jih Britanci množično lovili. Da bi jih zaščitil, se je vladar odločil, da labodi ne bodo več javna last.
Dandanes sta uživanje labodov in njihov lov prepovedana, a tradicija označevanja je ostala. V omenjenih petih dneh moški, odgovorni za označevanje labodov, s tradicionalnimi skifi plujejo po reki, ptiče ulovijo, pregledajo in stehtajo, tistim, ki so last sindikatov, okrog noge nataknejo obročke, kraljičine pa pustijo neoznačene ter jih spustijo v naravo. »Zadovoljen sem, da se je sezona parjenja začela zelo uspešno. Na reki je veliko gnezd in precej mladičev se je že izvalilo,« je dejal David Barber, ki skrbi za kraljičine labode.
Obred je nekoč potekal brez vladarjevega nadzora, pred desetimi leti pa se je kraljica Elizabeta II. odločila, da si ogleda, kaj počno z njenimi ptiči. To je bilo prvič v več stoletjih, da je vladar prišel na označevanje labodov, in od takrat se kraljica potrudi, da se dogajanja udeleži vsako leto.
Elizabeta II. je bila prvi britanski vladar po nekaj stoletjih, ki si je ogledala označevanje labodov. FOTO: Guliver/getty Images
Običaj je star že približno 800 let, poteka pa vsako poletje. Po zakonu so namreč vsi neoznačeni labodi grbci, ki živijo na prostem, last vladarja, ta pa lahko lastniške pravice podeli tudi komu drugemu oziroma lahko te zanje zahtevajo lastniki posameznih zemljišč, na katerih je voda, v kateri živijo omenjeni ptiči.
800
let že štejejo kraljičine labode.
let že štejejo kraljičine labode.
To se je do 16. stoletja pogosto dogajalo, dandanes pa to pravico uveljavljata le še dva londonska sindikata in si lastništvo labodov na Temzi delita s kraljico. Britanska kraljeva družina je zakon, s katerim so lastništvo grbcev dodelili sebi, sprejela v 12. stoletju, in sicer zato, ker so ti ptiči takrat veljali za poslastico in so jih Britanci množično lovili. Da bi jih zaščitil, se je vladar odločil, da labodi ne bodo več javna last.
Med ribo in ovčetinoLabodi so bili izjemno priljubljena hrana plemičev do obdobja vladavine Tudorjev. Čeprav dandanes lov na labode, vsaj v večini Evrope, ni dovoljen, pa se najdejo ljudje, ki so njihovo meso poskusili, in ti pravijo, da je okus podoben mešanici ribe in ovčetine, je pa menda precej trdo in mišičasto, če ni pravilno pripravljeno. Na Danskem je denimo v nekaterih gostilnah ob nedeljah še vedno mogoče dobiti labodje meso.
Dandanes sta uživanje labodov in njihov lov prepovedana, a tradicija označevanja je ostala. V omenjenih petih dneh moški, odgovorni za označevanje labodov, s tradicionalnimi skifi plujejo po reki, ptiče ulovijo, pregledajo in stehtajo, tistim, ki so last sindikatov, okrog noge nataknejo obročke, kraljičine pa pustijo neoznačene ter jih spustijo v naravo. »Zadovoljen sem, da se je sezona parjenja začela zelo uspešno. Na reki je veliko gnezd in precej mladičev se je že izvalilo,« je dejal David Barber, ki skrbi za kraljičine labode.
Labodi grbci so labodi, ki jih najpogosteje vidimo tudi na naših jezerih. Imajo značilen dolg vrat, oranžen kljun ter snežno belo perje.
Obred je nekoč potekal brez vladarjevega nadzora, pred desetimi leti pa se je kraljica Elizabeta II. odločila, da si ogleda, kaj počno z njenimi ptiči. To je bilo prvič v več stoletjih, da je vladar prišel na označevanje labodov, in od takrat se kraljica potrudi, da se dogajanja udeleži vsako leto.
