Francoski plemiči se borijo za neobstoječi prestol

Pred dnevi je, star 85 let, umrl Henri d'Orleans, potomec Louisa Philippeja I., zadnjega francoskega kralja, ki je tej deželi vladal med letoma 1830 in 1848. In zdaj se je med njegovimi potomci vnel boj za sicer neobstoječi prestol, saj Francija že dolgo ni več kraljevina, plemiči pa bi si kljub temu želeli laskavega naziva, čeprav ta nima nikakršnega pomena ali veljave. Henri d'Orleans je sicer nosil naziv pariški grof, podedoval ga je njegov sin Jean, ki je na svojem profilu ​na facebooku tudi oznanil očetovo smrt, a plemiški naziv si želi tudi Louis Alphonse, znan tudi kot Louis XX., ki je najstarejši živeči potomec Louisa XIV.

Henri, rojen leta 1933, je po smrti očeta postal glava družine Orleans, izjemno pomembne in stare francoske družine, ki je povezana z Bourboni, družino, iz katere so izhajali prvi francoski kralji, ki so vladali v 16. stoletju. Louis Alphonse, vojvoda anjouški, je prav tako potomec družine Bourbon, hkrati je pravnuk španskega diktatorja Francisca Franca in potomec kraljice Victorie.


Rojen v Madridu je princ prevzel francosko državljanstvo, zato njegovi privrženci menijo, da bi moral naziv po pokojnem Henriju podedovati prav on. Tretji v vrsti, ki si želi kosa plemiške pogače, je Jean-Christopher Napoleon, znan tudi kot princ Napoleon. Triintridesetletnik je praprapranečak Napoleona I. oziroma sin njegovega brata Jeroma. In prav Jean-Christopher, bančnik, ki je doštudiral na prestižni ameriški univerzi Harvard, je po mnenju mnogih monarhistov tisti, ki si zasluži biti na čelu nekdanje francoske monarhije. Po mamini strani je potomec francoskega kralja Louisa XV., v sorodu je, enako kot Henri, z Louisom Philippejem I. Kakor koli, naslednik pokojnega Henrija za zdaj ostaja njegov sin Jean. Henri d'Orleans je bil sicer drugi od enajstih otrok. Otroštvo je preživel v Maroku, Španiji in na Portugalskem, leta 1999, pri svojih 66 letih, pa je prišel na čelo družine Orleans. Še prej si je moral ponovno pridobiti naklonjenost očeta, ki ga je razdedinil, potem ko se je Henri leta 1984 poročil z ločenko Michaelo Cousino Quinones; le nekaj mesecev prej se je sicer ločil od žene, s katero je imel pet otrok, a to njegovega očeta ni tako zelo motilo kot dejstvo, da je bila prej z drugim poročena njegova nova izbranka.