Hollywoodski Adonis je pretekel svoj prvi triatlon (FOTO)
Christopher Atkins je lani praznoval 60. rojstni dan, a se zelo dobro drži. Pred leti je sicer opravil nekaj zdravstvenih preiskav, a so bile preventivne narave. Njegov oče je do let, v katerih je bil tedaj zvezdnik, namreč doživel več zdravstvenih težav. Ker so bile med njimi tudi takšne, ki so lahko dedne, se je Christopher odločil za temeljito preventivo.
Še vedno je precej fantovski na pogled, kakršen je bil v sloviti, danes klasični filmski uspešnici Modra laguna, v kateri se je – kot v filmu Noč v nebesih in še nekaterih – popolnoma razgalil, tudi telesno je v zelo dobri formi. Pravzaprav v odlični kondiciji, pravi sam, tudi zaradi športa. Športnik je bil že od nekdaj in le malo je manjkalo, da se na to pot ni podal tudi profesionalno. A so ga po nekaj vzporednih manekenskih izkušnjah povabili k filmu, in tisto, kar se je začelo z »zakaj pa ne?«, je zanj postalo poklic.
Kot fant je igral ameriški nogomet in želel v vrste profesionalnega bejzbola, a mu je film nato prinesel svetovno slavo. Uspešen je bil tudi kot režiser, scenarist in producent filmov, zato je športna kariera ostala del mladostnih sanj, a s športom se ni nehal ukvarjati nikoli.
Poskusil skoraj vse
Z gibanjem ohranja kondicijo, dobro počutje in zdravje. »Mislim, da skoraj ni športa, v katerem se ne bi preizkusil, najsi gre za ekipnega najsi individualnega. Nogomet, tenis, jadranje, tek, smučanje, potapljanje … Le drsal nisem nikoli, po tem nisem nikoli imel niti želje,« pravi in dodaja, da morda nekoč poskusi tudi to.
Zaradi zapolnjenega urnika pogosto sicer ni časa za rekreacijo, zato sta kombiniranje in usklajevanje še kako pomembni. A če kdaj izpusti kakšen športni dan, ni konec sveta. »Če ne gre drugače, že hoja pomeni nekaj, bistveno je, da se gibljem. Če je tek kdaj preveč zamuden, ker bi šel predaleč in bi mi vzel preveč časa, ali če mi jo zagode vreme, grem z veseljem v fitnes. To je zdaj težje in manj varno, a se kljub temu da,« pri čemer se naveže na pandemske razmere preteklih dveh let in njihov vpliv na izbiro športnih dejavnosti.
»Pomembno je tudi, kakšen dan imaš. Včasih je užitek, če nas je več, a pridejo dnevi, ko mi najbolj ustreza individualno rekreiranje. Pri ekipnem športu, tudi če ni tekmovalne narave, moraš delovati usklajeno in se posvetiti ekipni igri. A če grem sam, denimo, na tek, ta čas izkoristim tudi za sprostitev, razmišljanje, opazovanje narave. Rad tečem po gozdu. Tedaj se mi ni treba ozirati na nikogar. Grem, ko imam čas in ko me prime, grem, kamor in kakor daleč želim.« Dejavnost, ki se ji najraje posveča v samoti, je tudi ribolov. »Že zato, da ne izdam svojih lokacij. Te so za vsakega ribiča, tudi zame, skrivnost.«
Še vedno magnet za ženske
Pri dobri kondiciji ga ne ohranja le rekreacija, ampak tudi spolnost. »Moje boljše polovice, tudi če so bile mlajše, me težko dohajajo in se kosajo z mano,« se pošali. A dejstvo ostaja, da ga ženske, četudi ima že tri vnuke, še vedno rade vidijo razgaljenega, kar je potrdilo tudi zanimivo in drzno povabilo predlani, naj zaigra v gledališki avstralski turneji Ladies night. »Zakaj pa ne? Saj se ne bom razgalil prvič, pa tudi v formi sem kljub letom še vedno takšni, da lahko to storim brez zadržkov,« je sprejel povabilo na turnejo, ki je bila razprodana in bi se nadaljevala še po Ameriki, če jim ne bi načrtov prekrižala korona.
Zdaj se je preizkusil v novem športnem izzivu. Prvič je tekmoval v triatlonu. »Radoveden sem bil in sem želel opraviti ta izziv,« pravi za bralce Slovenskih novic. V tekmovanju, v katerem je moral preplavati pol milje, pet milj in pol prekolesariti in še dve milji in pol preteči, je bilo zanj najtežji zalogaj plavanje. »Veter je pihal 25 milj na uro, plavati pa smo morali proti vetru. Dokler tega ne poskusiš, si ne moreš predstavljati, kakšen zalogaj je to in kako ovirajoče je. A je obenem kot nalašč za tiste, ki imamo radi izzive in ki radi preizkušamo svoje meje.«
Uspelo mu je zastavljeno – opraviti izziv v manj kot eni uri in brez slabosti.
Pred triatlonom se je, sploh ker se je prvič podal nanj, kondicijsko pripravljal. »Posebej sem se lotil teka in kolesarjenja, saj nisem vedel, da bo plavanje najzahtevnejši del. Nekajkrat na teden sem pretekel od štiri do šest milj in jih prekolesaril osem. V treningih sem užival. Če se bom udeležil tudi naslednjega triatlona, bom prav tako prej treniral. Na tokratnem, prvem, sem izpolnil zastavljeni cilj. Zadal sem si, da celoten izziv opravim v manj kot uri in brez slabosti. In vesel sem, da mi je uspelo! Še posebno ker je bila udeležba vseh generacij številna.«