KULT
Igralka je odraščala v kultu
Danes si z Glenn Close verjetno nihče ne upa češenj zobati.
Odpri galerijo
V igralski srenji velja že za skoraj del zvezdniškega plemstva. Vsekakor daje tudi vtis odločne ženske, s katero ni dobro češenj zobati in ki vselej misli s svojo glavo. Toda to je odrasla, zrela različica šestkratne oskarjevske nominiranke Glenn Close, ki je svetlobna leta oddaljena od deklice, kakršna je bila. Sramežljiv, tih deklič ni ne mogel ne smel misliti s svojo glavo, reči, kar bi želel, ali delati in se vesti, kot mu je narekovalo otroško srce. "Dolga leta nisem zaupala svojim instinktom, saj so mi ukazovali, v kaj naj verjamem," je dejala Glenn, ki je otroštvo in mladost preživela pod ostrim nadzorom in nepopustljivim drobnogledom kulta, ki je nadziral vsak vidik njenega življenja.
Štela jih je le sedem, ko se je njeno življenje obrnilo na glavo. Njen oče William Taliaferro Close, sicer zdravnik, ki ga je njegovo poslanstvo za dolgih 16 let odneslo v Kongo, kjer je celo služil kot osebni zdravnik zairskega diktatorja Mobutuja Seseja Seka, ter mama sta se pridružila verskemu kultu Moral Re-Armament (MRA), za kar sta žrtvovala udobno idilo lastne družine. Hčerko sta iztrgala vsemu, kar ji je bilo poznano, ljubo in domače. Kamnito hiško v ameriški zvezni državi Connecticut, po kateri se je plazil bršljan in okoli katere je svobodno dirjala na svojem poniju Brownieju, je morala zamenjati za navzven bleščeče se sobane petičnega hotela Mountain House, sedež kulta, ki je postal alfa in omega njihovih življenj.
"To je bil velik, ekskluziven, zelo glamurozen hotel, kjer smo živeli dve leti, ko smo čakali na očeta, tedaj v Afriki." Kjer je živela daleč od radostnega, brezskrbnega otroštva. "Bila sem zatirana, nevedna in prežeta s krivdo," se spominja časa, ko ji je kult diktiral vse, od tega, kaj obleči, do tega, kaj sme ziniti. "Če potegnem črto, delati nisi smel ničesar, kar ni bilo dovoljeno. Sicer so te prerešetali s krivdo zaradi tvojih nenaravnih želja. Kult je narekoval, kako živeti, kaj govoriti, kaj čutiti. In če tako živiš od svojega 7. do 22. leta, potem to na tebi pusti globoke sledi."
In verjetno je bil kult tisti, zaradi katerega je v prvo in še pred študijem zakorakala pred oltar. "To je zapletena zgodba. Če pogledam nazaj, je šlo za neke vrste dogovorjen zakon, ki pa je, tako je moralo biti, razpadel, ko sem pri 22 letih šla študirat." Kar sovpada s časom, ko je zbrala notranjo moč in odločnost, da je s kultom, v katerega je bila vpeta dolgih 15 let, pretrgala vse vezi. "Bilo je več dejavnikov, ki so me napeljali do tega," pove, a podrobnosti zadrži zase. Prizna, da je veliko vlogo pri tem, da je zletela iz tega omejujočega gnezda, igrala njena želja po igralski karieri. "Mislim, da je tisto, čemur lahko pripišem največ zaslug za svojo rešitev, moja želja, da postanem igralka."
Okove kulta je počasi razklenila, a vendar je bila pred njo še dolga pot, da izbriše sledi, ki jih je takšno življenje pustilo njeni duševnosti. "S tem sem se morala soočati zavestno," pravi in dodaja, da so jo še dolgo po begu tlačile nočne more. "Dolgo sem sanjala vselej iste sanje. Začele so se z občutkom izdaje. Dokler niso počasi postajale sanje, ko sem v svojem sanjskem svetu bila sposobna reči, da je to narobe. Počasi so se spreminjale, vse do trenutka, ko sem lahko vstala in odkorakala proč od vsega." A čeprav je deloma znala pomagati sama sebi, je nato, po dolgoletnem odlašanju, vendar zavila tudi k psihoterapevtu. In ga je obiskovala dolga leta. "In še vedno imam nekoga, s komer se lahko pogovorim, če to potrebujem. In že zavedanje tega mi je v pomoč in olajšanje."
Odkar je zapustila kult, z njegovimi člani ni imela več stika. V srcu je našla moč, da odpusti staršem za vse, kar je zaradi njih prestala. "Mami in očetu sem odpustila že dolgo nazaj. Imela sta razloge in ju razumem. Čeprav so imele njune odločitve na njune otroke grozen vpliv. A tako pač je, tega ni moč spremeniti." Pri čemer še dodaja, da je prav pojem odpuščanja morda najbolj revolucionaren koncept, kar jih je. "Če ne odpustiš, le v nedogled ponavljaš in podoživljaš, kar je bilo. Moraš odpustiti, tudi zaradi sebe, saj se zatakneš na eni sami brezizhodni točki."
Prežeta s krivdo
Štela jih je le sedem, ko se je njeno življenje obrnilo na glavo. Njen oče William Taliaferro Close, sicer zdravnik, ki ga je njegovo poslanstvo za dolgih 16 let odneslo v Kongo, kjer je celo služil kot osebni zdravnik zairskega diktatorja Mobutuja Seseja Seka, ter mama sta se pridružila verskemu kultu Moral Re-Armament (MRA), za kar sta žrtvovala udobno idilo lastne družine. Hčerko sta iztrgala vsemu, kar ji je bilo poznano, ljubo in domače. Kamnito hiško v ameriški zvezni državi Connecticut, po kateri se je plazil bršljan in okoli katere je svobodno dirjala na svojem poniju Brownieju, je morala zamenjati za navzven bleščeče se sobane petičnega hotela Mountain House, sedež kulta, ki je postal alfa in omega njihovih življenj.
Če ne odpustiš, potem le v nedogled ponavljaš in podoživljaš, kar je bilo.
"To je bil velik, ekskluziven, zelo glamurozen hotel, kjer smo živeli dve leti, ko smo čakali na očeta, tedaj v Afriki." Kjer je živela daleč od radostnega, brezskrbnega otroštva. "Bila sem zatirana, nevedna in prežeta s krivdo," se spominja časa, ko ji je kult diktiral vse, od tega, kaj obleči, do tega, kaj sme ziniti. "Če potegnem črto, delati nisi smel ničesar, kar ni bilo dovoljeno. Sicer so te prerešetali s krivdo zaradi tvojih nenaravnih želja. Kult je narekoval, kako živeti, kaj govoriti, kaj čutiti. In če tako živiš od svojega 7. do 22. leta, potem to na tebi pusti globoke sledi."
Vselej iste sanje
In verjetno je bil kult tisti, zaradi katerega je v prvo in še pred študijem zakorakala pred oltar. "To je zapletena zgodba. Če pogledam nazaj, je šlo za neke vrste dogovorjen zakon, ki pa je, tako je moralo biti, razpadel, ko sem pri 22 letih šla študirat." Kar sovpada s časom, ko je zbrala notranjo moč in odločnost, da je s kultom, v katerega je bila vpeta dolgih 15 let, pretrgala vse vezi. "Bilo je več dejavnikov, ki so me napeljali do tega," pove, a podrobnosti zadrži zase. Prizna, da je veliko vlogo pri tem, da je zletela iz tega omejujočega gnezda, igrala njena želja po igralski karieri. "Mislim, da je tisto, čemur lahko pripišem največ zaslug za svojo rešitev, moja želja, da postanem igralka."
Okove kulta je počasi razklenila, a vendar je bila pred njo še dolga pot, da izbriše sledi, ki jih je takšno življenje pustilo njeni duševnosti. "S tem sem se morala soočati zavestno," pravi in dodaja, da so jo še dolgo po begu tlačile nočne more. "Dolgo sem sanjala vselej iste sanje. Začele so se z občutkom izdaje. Dokler niso počasi postajale sanje, ko sem v svojem sanjskem svetu bila sposobna reči, da je to narobe. Počasi so se spreminjale, vse do trenutka, ko sem lahko vstala in odkorakala proč od vsega." A čeprav je deloma znala pomagati sama sebi, je nato, po dolgoletnem odlašanju, vendar zavila tudi k psihoterapevtu. In ga je obiskovala dolga leta. "In še vedno imam nekoga, s komer se lahko pogovorim, če to potrebujem. In že zavedanje tega mi je v pomoč in olajšanje."
Odkar je zapustila kult, z njegovimi člani ni imela več stika. V srcu je našla moč, da odpusti staršem za vse, kar je zaradi njih prestala. "Mami in očetu sem odpustila že dolgo nazaj. Imela sta razloge in ju razumem. Čeprav so imele njune odločitve na njune otroke grozen vpliv. A tako pač je, tega ni moč spremeniti." Pri čemer še dodaja, da je prav pojem odpuščanja morda najbolj revolucionaren koncept, kar jih je. "Če ne odpustiš, le v nedogled ponavljaš in podoživljaš, kar je bilo. Moraš odpustiti, tudi zaradi sebe, saj se zatakneš na eni sami brezizhodni točki."