Igralka med snemanjem strmoglavila z balonom

Felicity Jones in Eddie Redmayne, ki sta moči združila že pri Teoriji vsega – ta je igralcu prinesla oskarja za njegovo upodobitev Stephena Hawkinga –, sta se spet podala na skupno pustolovščino. Pred kamerami filma Aeronauts sta oživila resnično zgodbo pogumne pilotke Amelie Wren in meteorologa Jamesa Glaisherja, ki sta se sredi 19. stoletja v balonu na vroči zrak v iskanju novih znanstvenih dognanj podala na vratolomno potovanje, med katerim sta podrla višinski rekord. »Želeli smo, da je film avtentičen, zato smo, če je vreme le dopuščalo, čim več snemali v balonu in v zraku. In k sreči sta Eddie in Felicity tudi dovolj pogumna, da sta ogromno nevarnih podvigov, ki bi jih lahko prepustila kaskaderjem, prevzela na svoja pleča,« je dejal producent Todd Lieberman. Oskarjevec pa je zdaj priznal, da gre aplavz za korajžo predvsem njegovi soigralki, saj da je bil sam večino časa le varno spravljen v košari, medtem ko je Felicity po balonu plezala gor in dol. »Njen pogum je izjemen. Ob njeni korajži in robustnosti sem deloval nadvse patetično.«

Pripravljala se je, kot da ji gre za življenje, ničesar ni želela prepustiti naključju. V tednih pred snemanjem se je Jonesova namreč urila pod budnim očesom letečega akrobata, »bilo je, kot bi bila del letečega cirkusa Cirque du Soleil«. A čeprav je z naporno vadbo poskušala zmanjšati tveganje na minimum in se pripraviti na vse, se je že na prvi dan snemanja pred prižganimi kamerami pošteno zalomilo. In bi, če bi se zgodilo najhujše, lahko učinkovito ustavilo snemanje, saj sta zvezdi filma z balonom strmoglavili. »Ko sva z velikansko hitrostjo treščila ob zemljo, sva se z Eddijem držala za roke in upala na najboljše. Kovinski delček lesene skrinje, ki je bila v balonu, je za las zgrešil moje oko, morda za nekaj centimetrov,« je dejala igralka in dodala, da je imela tedaj oblečen nekakšen korzet, da se ji je v prvih trenutkih po strmoglavljenju zazdelo, da si je zlomila hrbet, saj se sprva ni mogla premikati. In to je bilo le na prvi snemalni dan. V naslednjih pa se je domov vračala polna modric in podplutb. »Tesno sem delala s kaskaderko Helen Bailey, s katero sva že sodelovali. A sem vseeno poskušala čim več nevarnih podvigov izvesti sama, čeprav verjetno na lastno škodo. S snemanj sem odhajala obtolčena. Čeprav mislim, da tudi Helen ni ušla modricam in sva bili obe kot pretepeni.« A je kljub bolečinam vse izvedla nadvse elegantno. »Snemanje je bilo zanjo telesno nadvse naporno, sploh v primerjavi s tem, kar sem moral početi sam. A čeprav so bili njeni podvigi z mojega zornega kota videti nadvse zastrašujoči in nevarni, se je zdelo, da Felicity vse to dela z lahkoto,« je dodal Redmayne.


Velikanski del filma sta posnela v majhni, utesnjujoči košari balona. Vendar ju nista prav nič navdajala tesnobnost in pomanjkanje osebnega prostora, predvsem ker sta bila zaradi Teorije vsega že dobra prijatelja, ki jima je v družbi drug drugega nadvse udobno. »Daljša obdobja sva preživela v majhnem prostoru, zato je bilo nadvse dobrodošlo, da sem delala z nekom, ki ga spoštujem in občudujem,« je dejala Felicity, Eddie pa jo je dopolnil, da sta pri svojem prvem projektu postala zelo dobra prijatelja, zaradi česar je bilo delo zdaj v velikanski užitek. »Zaradi nje sploh nisem imel občutka, da delam.«