Igralka spisala iskren vodnik po materinstvu
Lauro Prepon je mama učila hujšanja z bruhanjem. Ko je splavila drugega otroka, je krivila samo sebe.
Odpri galerijo
Pred skoraj tremi leti je Laura Prepon prvič stopila na pot materinstva. Spoznala je, da je to pot, ne le polna poprej nepoznanih radosti in brezmejne ljubezni, temveč tudi stresnih situacij in izzivov. Zato je zavihala rokave in med platnice knjige You and I, as Mothers: A Raw and Honest Guide to Motherhood (Jaz in ti, kot materi: iskreni vodnik po materinstvu) ujela svojo pot mlade mamice, vključno z anekdotami, nasveti, tehnikami sproščanja in recepti za zdrave družinske obroke.
A med pisanjem je spoznala, da mora biti, če želi začeti odprt pogovor, povsem iskrena in razgaliti tudi delčke svojega življenja, ki bi jih naraje pozabila. Zato je spregovorila tudi o bolečini splava, ki ga je morala opraviti, ter življenju z bulimijo, v začarani krog katere je padla s pomočjo lastne mame.
Laura je bila pri 15 letih zdrava, športno grajena najstnica. A vendar je bilo njeno sloko in mišičasto telo še vedno preveč polno za tedanje manekenske standarde, kar so ji pri manekenski agenciji naravnost povedali in dodali, da mora, če si želi imeti vsaj kakšno možnost v svetu lepote, nemudoma izgubiti najmanj deset kilogramov. S tem je že z eno nogo stopila v začarani krog prehranjevalnih motenj in se vanj dokončno ujela, ko je njeno izgubljanje kilogramov postalo projekt njene mame Marjorie. »Moja mama me je naučila bulimije. Začelo se je pri mojih 15 letih in se vleklo skoraj do konca mojih dvajsetih,« je povedala igralka. »Vsako jutro sva začeli s tehtanjem, mama pa mi je jemala mere.«
Ko pa je njena teža končno padla na le 47 kilogramov (kar je za igralkinih 178 cm višine znatno premalo), se spominja neizmernega ponosa, ki je zasijal v maminih očeh. »Naučila me je, da mi torte ni treba le gledati, lahko jo tudi pojem. A sem dobro vedela, kaj je s tem mislila. Skozi to sva se zbliževali. To je bila najina skrivnost,« je zapisala zvezdnica, ki verjame, da ji je mama poskušala zgolj pomagati. Tudi sama je bila namreč bulimična, igralkinega očeta pa je spoznala, ko je shujšala. »V njenih očeh je vitkost tako pomenila uspeh.«
Težko je razklenila okove nezdrave prehrane, bruhanja in slabe samopodobe, a je vedela, da je to nujno, če želi kdaj postati mati. Toda če se je zvezdničina prva nosečnost odvijala kot po maslu in jo je z Benom Fosterjem poleti 2017 razveselil prihod prvorojenke Elle, je komaj leto pozneje, ko ji je pod srcem že v drugo rastel sad njene ljubezni z možem, doletelo tisto najhujše. Med ultrazvokom, po katerem sta radostno vest nameravala deliti z družino in prijatelji, jima je zdravnik razkril črno resnico.
»Z otrokom je bilo nekaj narobe. Ne možgani ne kosti se niso razvijali. Otroka ne bi mogla donositi, odlašanje s splavom pa bi bilo tvegano tudi zame. Takoj sem morala prekiniti nosečnost.« A če že to ni bilo dovolj hudo, je Laura našla krivca. Samo sebe. »Občutek sem imela, da me je na cedilu pustilo lastno telo. Ponovno. Podzavest mi je začela kričati dolg seznam mojih telesnih pomanjkljivosti. Strah me je bilo, da sem z nekdanjo zlorabo telesa sama zakrivila tak razplet. Zdravnik mi je sicer prigovarjal, da na to nisem imela vpliva, a del mene tega ni verjel in sprejel. Lažje je bilo kriviti samo sebe in se kaznovati.« Šele moževa podpora in ljubezen, ko jo je v objemu držal vse prejokane ure in dneve, sta ji pomagala iz brezna obupa. »Počasi sem spoznala, da s splavom ni bilo vsega konec. Da še vedno lahko Elli podariva bratca ali sestrico.«
In prav tako sta začela letošnje leto, saj je igralka, ki smo jo spoznali v humoristični seriji Oh, ta sedemdeseta! in se je dodobra navadili v zaporniškem pajacu serije Oranžna je nova črna, februarja letos povila zdravega sinka.
A med pisanjem je spoznala, da mora biti, če želi začeti odprt pogovor, povsem iskrena in razgaliti tudi delčke svojega življenja, ki bi jih naraje pozabila. Zato je spregovorila tudi o bolečini splava, ki ga je morala opraviti, ter življenju z bulimijo, v začarani krog katere je padla s pomočjo lastne mame.
Laura je bila pri 15 letih zdrava, športno grajena najstnica. A vendar je bilo njeno sloko in mišičasto telo še vedno preveč polno za tedanje manekenske standarde, kar so ji pri manekenski agenciji naravnost povedali in dodali, da mora, če si želi imeti vsaj kakšno možnost v svetu lepote, nemudoma izgubiti najmanj deset kilogramov. S tem je že z eno nogo stopila v začarani krog prehranjevalnih motenj in se vanj dokončno ujela, ko je njeno izgubljanje kilogramov postalo projekt njene mame Marjorie. »Moja mama me je naučila bulimije. Začelo se je pri mojih 15 letih in se vleklo skoraj do konca mojih dvajsetih,« je povedala igralka. »Vsako jutro sva začeli s tehtanjem, mama pa mi je jemala mere.«
Ko pa je njena teža končno padla na le 47 kilogramov (kar je za igralkinih 178 cm višine znatno premalo), se spominja neizmernega ponosa, ki je zasijal v maminih očeh. »Naučila me je, da mi torte ni treba le gledati, lahko jo tudi pojem. A sem dobro vedela, kaj je s tem mislila. Skozi to sva se zbliževali. To je bila najina skrivnost,« je zapisala zvezdnica, ki verjame, da ji je mama poskušala zgolj pomagati. Tudi sama je bila namreč bulimična, igralkinega očeta pa je spoznala, ko je shujšala. »V njenih očeh je vitkost tako pomenila uspeh.«
40 let je praznovala igralka na začetku meseca.
Težko je razklenila okove nezdrave prehrane, bruhanja in slabe samopodobe, a je vedela, da je to nujno, če želi kdaj postati mati. Toda če se je zvezdničina prva nosečnost odvijala kot po maslu in jo je z Benom Fosterjem poleti 2017 razveselil prihod prvorojenke Elle, je komaj leto pozneje, ko ji je pod srcem že v drugo rastel sad njene ljubezni z možem, doletelo tisto najhujše. Med ultrazvokom, po katerem sta radostno vest nameravala deliti z družino in prijatelji, jima je zdravnik razkril črno resnico.
»Z otrokom je bilo nekaj narobe. Ne možgani ne kosti se niso razvijali. Otroka ne bi mogla donositi, odlašanje s splavom pa bi bilo tvegano tudi zame. Takoj sem morala prekiniti nosečnost.« A če že to ni bilo dovolj hudo, je Laura našla krivca. Samo sebe. »Občutek sem imela, da me je na cedilu pustilo lastno telo. Ponovno. Podzavest mi je začela kričati dolg seznam mojih telesnih pomanjkljivosti. Strah me je bilo, da sem z nekdanjo zlorabo telesa sama zakrivila tak razplet. Zdravnik mi je sicer prigovarjal, da na to nisem imela vpliva, a del mene tega ni verjel in sprejel. Lažje je bilo kriviti samo sebe in se kaznovati.« Šele moževa podpora in ljubezen, ko jo je v objemu držal vse prejokane ure in dneve, sta ji pomagala iz brezna obupa. »Počasi sem spoznala, da s splavom ni bilo vsega konec. Da še vedno lahko Elli podariva bratca ali sestrico.«
Moja mama me je naučila bulimije. Takrat sem bila stara 15 let.
In prav tako sta začela letošnje leto, saj je igralka, ki smo jo spoznali v humoristični seriji Oh, ta sedemdeseta! in se je dodobra navadili v zaporniškem pajacu serije Oranžna je nova črna, februarja letos povila zdravega sinka.