BUD SPENCER
Italijanskega kavboja častijo v Nemčiji
Bud Spencer je v Berlinu dobil svoj muzej. Mineva pet let od njegove smrti.
Odpri galerijo
Pet let se je odvrtelo, odkar se je poslovil Bud Spencer. A čeprav velikanskega silaka, ki je bil s svojo pojavo kot naročen za pretepaške filmske akcije s komičnim prizvokom, ni več med nami, bo vedno živel v obsežni zapuščini, zbirki več kot sto špageti vesternov in pretepaških komedij.
No, po teh ga pozna večina sveta, čeprav je bil italijanski zvezdnik, ki je na svet privekal kot Carlo Pedersoli, še precej več kot filmski igralec. Bil je tudi izjemen plavalec, izumitelj in lastnik več patentov, pilot. Skratka zaokrožen moški, skoraj renesančni človek izjemnih in mnogih talentov, ki jih morda nikjer niso tako spoštovali, že skoraj čislali, kot v Nemčiji. Zato so v Berlinu prav na dan pete obletnice njegove smrt, minulo nedeljo, odprli muzej, ki pripoveduje zgodbo o neapeljskem zvezdniku, ki je postal svetovna ikona.
Rojen je bil v Neaplju. Kariero si je ustvaril v Hollywoodu. A njegov kult se je rodil v Nemčiji, globoko se je zasidral v srca in spomin povojnih generacij na obeh straneh berlinskega zidu, v Vzhodni in Zahodni Nemčiji. In morda so tudi zato nekoliko simbolno odprli muzej prav v nemški prestolnici, v osrčju Berlina, kjer je na ogled razstava Flatfoot in Berlin – the big Bud Spencer exhibition, ki s približno 400 eksponati pripoveduje njegovo zgodbo. Zgodbo Carla Pedersolija, plavalca svetovnega formata, odvetnika, lastnika letalske družbe, skladatelja, izumitelja. Zgodbo svetovne ikone. A je na tej točki nujno omeniti, da je muzej le zadnji v vrsti gradnikov, ki dokazujejo veljavo in pomembnost, ki ju pokojnik uživa v Nemčiji.
Obseg kulta ponazarja tudi dokaj nedavna debata o izgradnji dvokilometrskega predora na jugu Nemčije, ki naj bi ga poimenovali Predor Buda Spencerja. Tak je bil vsaj načrt, a si je mestni svet nato premislil in je po zvezdniku raje poimenoval kopališče na prostem, zdaj Bud Spencer Bad. Verjetno je to celo precej primernejše, saj se je leta 1950 v zgodovino zapisal kot prvi Italijan, ki je 100 metrov v prostem slogu preplaval v manj kot minuti, nato pa je italijanske barve v bazenu tudi dvakrat zastopal na olimpijskih igrah.
No, po teh ga pozna večina sveta, čeprav je bil italijanski zvezdnik, ki je na svet privekal kot Carlo Pedersoli, še precej več kot filmski igralec. Bil je tudi izjemen plavalec, izumitelj in lastnik več patentov, pilot. Skratka zaokrožen moški, skoraj renesančni človek izjemnih in mnogih talentov, ki jih morda nikjer niso tako spoštovali, že skoraj čislali, kot v Nemčiji. Zato so v Berlinu prav na dan pete obletnice njegove smrt, minulo nedeljo, odprli muzej, ki pripoveduje zgodbo o neapeljskem zvezdniku, ki je postal svetovna ikona.
Svetovna ikona
Rojen je bil v Neaplju. Kariero si je ustvaril v Hollywoodu. A njegov kult se je rodil v Nemčiji, globoko se je zasidral v srca in spomin povojnih generacij na obeh straneh berlinskega zidu, v Vzhodni in Zahodni Nemčiji. In morda so tudi zato nekoliko simbolno odprli muzej prav v nemški prestolnici, v osrčju Berlina, kjer je na ogled razstava Flatfoot in Berlin – the big Bud Spencer exhibition, ki s približno 400 eksponati pripoveduje njegovo zgodbo. Zgodbo Carla Pedersolija, plavalca svetovnega formata, odvetnika, lastnika letalske družbe, skladatelja, izumitelja. Zgodbo svetovne ikone. A je na tej točki nujno omeniti, da je muzej le zadnji v vrsti gradnikov, ki dokazujejo veljavo in pomembnost, ki ju pokojnik uživa v Nemčiji.
Skupaj na platnu in
v NemčijiJagode in smetana. Vanilja in čokolada. Bud Spencer in Terence Hill. To so dvojice, ki si jih je skoraj nemogoče zamisliti razdružene. In kot sta bila Bud in Terence par na filmskem platnu, saj sta skupaj v več kot 20 filmih osvojila na milijone src, tako sta se s podobno silovitostjo vtisnila v kolektivni spomin Nemcev. Ne le Spencer, ki ima tam svoj bazen in muzej. Tudi Hill ima v nemški zvezni deželi Saški že od 1998. športni objekt z zunanjim bazenom, ki nosi njegovo ime. Terence Hill Outdoor Pool. V mestu Worms pa so se igrali z idejo, da bi po njem poimenovali most, ki se pne čez reko Ren, a je župan v zadnjem hipu to zamisel ovrgel.
Obseg kulta ponazarja tudi dokaj nedavna debata o izgradnji dvokilometrskega predora na jugu Nemčije, ki naj bi ga poimenovali Predor Buda Spencerja. Tak je bil vsaj načrt, a si je mestni svet nato premislil in je po zvezdniku raje poimenoval kopališče na prostem, zdaj Bud Spencer Bad. Verjetno je to celo precej primernejše, saj se je leta 1950 v zgodovino zapisal kot prvi Italijan, ki je 100 metrov v prostem slogu preplaval v manj kot minuti, nato pa je italijanske barve v bazenu tudi dvakrat zastopal na olimpijskih igrah.