Jadranka Kosor čustveno o trenutku, ko je spoznala, da očetu ne pomeni nič

Nekdanja predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je bila najvplivnejša ženska v državi, pa tudi zdaj ne živi običajnega in umirjenega življenja upokojenke. V oddaji na HRT je spregovorila o tem, da ima še vedno veliko obveznosti, in razkrila, kakšno je njeno življenje danes in kakšno je bilo, preden je stopila na politični parket. Šla je celo tako daleč, da je spregovorila o svojem otroštvu, ki pa je bilo vse prej kot lepo.

Jadrankina starša sta se ločila, ko je imela dve leti, po ločitvi pa je skrb zanjo prevzela babica. »To je bil strašen zakon. Oče je pretepal mamo. Mama je po razhodu ostala v Medmurju, jaz z babico pa v Lipiku.« Mati je dvakrat ali trikrat na leto prišla na obisk in oddih v Lipik. Povedala je, da ji je oče manjkal in da je bila edina v skupnosti brez očeta, zaradi česar so jo vrstniki trpinčili in pretepali. »Nekega dne sem se odločila, da je to dovolj. Z nekim dečkom sem se stepla in z lončkom sem mu skoraj iztaknila oko. Otroci so me po tem pustili, ker sem vsakemu povedala, da bo doživel kaj podobnega, če me ne pustijo pri miru.«

Ko se je naučila pisati, je očetu pisala pisma. »Čakala sem pisma, a odgovora ni in ni bilo. Poštar je neke dne pomahal z veliko rumeno kuverto. Skrila sem jo in jo odprla, ko sem bila sama v sobi. Oče mi je v njej vrnil vsa neodprta pisma. V tem trenutku sem spoznala, da mu ne pomenim čisto nič. To je bila velika travma.«

Upala je do zadnjega

Jadranka odtlej o njem ni več govorila. Nekaj let kasneje, ko se je zaključevalo njeno srednješolsko izobraževanje, je pred maturantskim plesom pisala očetu in se mu pohvalila, da je najboljša učenka. Povabila ga je, naj pride na njen ples. »Priložila sem fotografijo, da bi videl, kakšna sem. Napisala sem mu, da bi bilo dobro, da ga prosim, naj pride, in da po tem plesu ne bo imel nobene druge obveze.« Prepričana je bila, da bo prišel in ves čas je pogledovala proti vratom. »Moja mama je ugotovila, kaj se dogaja, in me je vprašala, kako sem ga lahko povabila po vsem, kar je storil. Do trenutka, ko je zaigral valček, sem bila prepričana, da bo prišel, a ni ...«

Ko je Jadranka postala predsednica vlade, so novinarji prišli do njega in ga vprašali, kaj ima povedati o meni, on pa je dejal le: »O tej osebi ne želim govoriti. Tudi takrat sem bila zanj le oseba in ne hči.«

»Potreba, da mu pripadam, je bila velika. Verjela sem, upala, da bo, preden bo umrl, prišlo do tega, da prekineva molk, da mu bom stisnila roko. Ko so mi sporočili, da je umrl, je bilo res žalostno. Jaz sem kot njegova hči izražala sožalje njegovi družini,« je dejala Jadranka čustveno. Je pa dodala, da je očetu podobna po marsičem – tako po videzu kot tudi po trdoglavosti.