Japonski so že vladale ženske

Japonska je dežela, kjer spoštujejo zgodovino in tradicijo in kjer veljajo stroga pravila. Še posebno ko je govor o njihovi vladajoči družini ter protokolih, povezanih z njo.

Pisali smo že, da skupina strokovnjakov, med katerimi so zgodovinarji, politiki in drugi pomembneži, vse od aprila pretresa pravila nasledstva in razpravlja o predlogu, da bi prestol lahko zasedle tudi ženske. Japonska cesarska družina se je namreč znašla v hudi krizi.
 

Moteči zaročenec

Aktualni cesar Naruhito ima namreč zgolj enega potomca, in še to je hči. Na čelu Japonske bi ga tako po trenutno veljavnih pravilih lahko nasledil njegov mlajši brat 55-letni princ Fumihito, naslednji v vrsti je Fumihitov skoraj 15-letni sin Hisahito. Poleg slednjega ima tudi Fumihito še dve hčerki, preden bo Hisahito postal oče, bo minilo še veliko časa, nato bo moral njegov sin še odrasti. Če ga bo sploh dobil. A veljaki, ki po slabih petih mesecih še vedno niso našli rešitve za obstoj monarhije, so skoraj enoglasno zavrnili možnost, da bi Japonski, ko zmanjka moških potomcev, lahko vladale ženske. Predlog se je glasil, da bi morale biti to potomke cesarja, a obstaja strah, da bi se na ta način v družino »vtihotapili« moški, povsem običajni Japonci, s prevelikimi ambicijami, ki bi želeli nov položaj izrabiti sebi v korist.


Trenutno je eden takšnih zaročenec princese Mako Kei Komuro. Ko se bosta nekega dne poročila, se bo po zdaj veljavnih pravilih Mako morala odreči plemiškemu nazivu ter vsem ugodnostim, ki jih uživa kot članica cesarske družine. Postala bo običajna državljanka, kot se je to zgodilo z njenimi sestričnami, ki so se vse poročile s civilisti. Če bi Mako, prestolonaslednikova hči, nekoč lahko postala cesarica, pa bi Komuro postal cesar, kar pa po mnenju večine Japoncev ne pride v poštev. Komura ne marajo, da je bila njegova družina vpletena v finančni škandal, ni prav nič pomagalo. Mnogi zato menijo, da je prav Komuro razlog, da skupina, ki odloča o prihodnosti monarhije, ne želi spremeniti pravil o nasledstvu, če bi jim bil princesin zaročenec všeč, pa bi najbrž razmišljali drugače.
 

Bilo jih je osem

Japonska je v davni zgodovini že imela cesarice, celo osem. Prva japonska cesarica, sicer pa 33. vladarica, je bila Suiko, ki je vladala od leta 592, ko je nasledila brata, do svoje smrti leta 628. Za slabi dve desetletji jo je nasledil nečak, nato pa je prestol znova zasedla ženska. Kogjoku je bila okronana kar dvakrat. Najprej leta 642, nato je tri leta pozneje odstopila in prestol predala bratu, ta je leta 654 umrl, in leto pozneje ga je ponovno zasedla Kogjoku ter na njem ostala do svoje smrti leta 661.


Nato so se na prestolu zvrstili trije moški potomci, dokler ni leta 686 na vladajoči položaj znova prišla ženska. Jito je nato v naslednjih stoletjih sledilo še pet cesaric, zadnja je bila v drugi polovici 18. stoletja Go-Sakuramači. Nasledila je brata, ki je odstopil, njegov edini sin pa je bil takrat star komaj pet let. Na prestolu naj bi ostala le tako dolgo, dokler mali Hidehito ne doseže primerne starosti. To se je zgodilo leta 1771, ko je dopolnil 13 let. Hidehito je Japonski vladal komaj osem let, pri rosnih 21 je hudo zbolel in še istega leta umrl. Ker se ni nikoli poročil, njegov otrok pa je bil nezakonski, mu je teta k smrtni postelji pripeljala dečka iz ene od vej cesarske družine, posvojil ga je ter tako dobil naslednika.