Je mama pijana zaspala s cigareto v roki?

Odgovornost. Pred to besedo velik del mlajše generacije beži skoraj kot hudič pred križem, toda hollywoodska zvezdnica Andie MacDowell drugega skoraj ne pozna. Še kot deklica, ko bi ji morala biti edina skrb igra, se je morala vesti kot odgovorna zrela oseba, na plečih katere je dobrobit vse družine. »Mislim, da sem odgovorna in zanesljiva že vse življenje. V tem sem dobra, že odlična, saj sem dolga leta vadila.« Čeprav ne toliko po lastni želji ali odločitvi, temveč predvsem ker bremena odgovornosti na svoja pleča ni prevzela njena mama Paula, ki jo je zastrupila ljubezen do alkohola.

Pomagali niso niti zdravniki

Po naravnem redu stvari bi starši morali skrbeti za otroke, a pri MacDowellovih so se stvari odvijale precej drugače. Zvezdničini starši so se ločili že pri njenih šestih letih, in čeprav je imela še tri starejše sestre, je skrb za družino padla na njena pleča. Očeta namreč ni bilo, mama je od jutra pila, Andie pa je čut za druge očitno kar prirojen. »Na kuhinjskem zidu smo imeli pritrjen odpirač za steklenice. Ko je moja mama v kuhinji pila, sem jaz čistila oljne madeže in jo spraševala, čemu pije.«

A odgovora, vsaj pravega, verjetno ni dobila. Mami tudi ni znala pomagati. A ne nazadnje je bila še otrok, čeprav se nikoli ni vedla tako niti ni imela možnosti za to. Pri desetih letih je sredi noči vstajala iz postelje, da bi preverila, ali mama ni morda pijana obležala na kavču s prižgano cigareto v roki ter ali ogorki v pepelniku ali na tleh morda ne tlijo. »Po tleh in kavču so bile povsod ožgane sledi cigaret. Pravi čudež je, da nismo kakšne noči zgoreli skupaj s hišo.«

V srednji šoli, ko je štela 16 let, je z mamo, nekdanjo učiteljico glasbe, delala v McDonaldu in bila priča temu, kako so jo odpustili, ker je na delo prišla pijana. Zato je poskušala vplesti zdravnike, da bi Paula z njihovo pomočjo premagala žganega vraga, a se je ta nasprotno še globlje pogrezala v temno brezno.

Mama je umrla sama

»Eden od njih ji je predpisal valium, kar je bila strahovita napaka. Zaradi zdravil se z njo ni bilo več mogoče pogovarjati, kar sem prej lahko počela. Prej sem se z mamo veliko in dobro pogovarjala,« se spominja igralka in dodaja, da je vse privedlo do točke, ko bi mamo lahko prisilno strpali na rehabilitacijsko kliniko, a da za to doma preprosto niso zbrali poguma. Čeprav jim je zdravnik naravnost in brez olepševanja povedal, da bo Paula brez pomoči v petih letih najverjetneje mrtva. »Čudno, kot bi znal napovedati prihodnost, kajti prav to se je zgodilo.«

Tistega leta, ko je izgubila mamo, staro komaj 53 let, Andie že eno leto ni bilo v domačem kraju Gaffney. Leto prej, 1979., se je zaradi podpisa pogodbe z manekensko agencijo Elite model agency namreč preselila v New York, od tam pa na modne brvi Pariza, in tam jo je zadela žalostna vest. Njeno mamo je izdalo srce. »Malo prej mi je poslala pismo, v katerem mi je dejala, da je nehala piti in da je neizmerno ponosna name. To je bilo zadnje leto njenega življenja, a mene ni bilo poleg.« To zvezdnico še danes teži in še vedno, tri desetletja pozneje, razmišlja, da bi od drugih, ki so bili tedaj ob njeni mami, poskušala izvedeti kaj več o njenem poslednjem letu.

Omama je ni privlačila

Zaradi mamine zasvojenosti zvezdnice omama nikoli ni privlačila. To prepričanje pa se ji je pri 21 letih, ko je odletela iz domačega gnezda v New York, še utrdilo, iz izkušenj iz prve roke. »Ko sem začela v manekenskem svetu, je bilo povsod okoli mene ogromno kokaina. Na začetku sem ga poskusila, z njim imam nekaj minimalnih izkušenj, a povem vam – sovražila sem ga! Ni mi bilo všeč, kako sem se počutila, ko sem ga jemala, nisem mogla spati. Celo toliko se mi je zameril, da sem odšla na agencijo, rekoč, da želim prekiniti pogodbo in oditi domov.«


Namesto tega so ji svetovali, naj si poišče drugačne prijatelje, ter jo poslali v Pariz. »Še danes ne vem, ali so to naredili namenoma ali je bilo zgolj naključje. A ko sem prišla na sedež agencije v Parizu, sem spoznala mladega moškega, ki ni pil, ni kadil, ni jemal drog, in vse je padlo na svoje mesto. Odprlo se mi je novo življenje.«