Južnokorejski filmar piše zgodovino

Režiser ​Bong Joon-ho je odločen pisati filmsko zgodovino. Ne le da si bo v njej prislužil omembo ali dve, verjetno mu bo posvečeno najmanj celo poglavje. Sprva si je namreč pred dvema letoma s satirično srhljivko Parazit na prestižnem filmskem festivalu v francoskem Cannesu prislužil najvišje priznanje, po katerem se kolca vsem filmarjem – zlato palmo.

Dobrega pol leta pozneje, februarja lani, je s tem istim filmom na podelitvi oskarjev poskrbel za šokanten preobrat ob razglasitvi dobitnika najpomembnejšega kipca za najboljši film, saj je precej nepričakovano pometel s konkurenco in se v oskarjevsko zgodovino vpisal kot prvi tujejezični film s tem najprestižnejšim priznanjem. Parazit pa je lani prejel še drugi najbolj cenjeni kipec podelitve, oskarja za režijo, ter odličji za najboljši izvirni scenarij in pričakovano za najboljši tujejezični film.

Zdaj pa je Joon-ho še tretjič v treh letih poskrbel za doslej nevideno novost, saj je kot prvi južnokorejski režiser postal predsednik beneškega filmskega festivala.
 

Izpeljali so ga v živo

Prireditev, ki velja za najstarejšo na svetu ter je z berlinsko in cansko najpomembnejša v Evropi, bo v 78. ediciji zaživela med 1. in 11. septembrom, na čelu žirije pa bo južnokorejski filmar. Čast, ki jo je Joon-ho sprejel »poln upanja in vznemirjenja«, že zdaj pa naj bi občudoval nabor odličnih filmov, ki jih je izbral festival. Nad častnim nazivom pa ni navdušen le oskarjevec, tudi pri festivalu si štejejo v čast, da bo nad tokratnim beneškim dogajanjem bdela takšna eminenca filmskega sveta. »Joon-ho je eden najbolj avtentičnih in izvirnih glasov v svetovni kinematografiji,« meni direktor festivala Albert Barbera.

Beneški filmski festival je bil lani eden redkih, če ne celo edini dogodek filmske smetane, ki so ga organizatorji kljub pandemiji izpeljali v živo. Seveda z upoštevanjem vseh ukrepov za zamejitev virusa, tako da so se velika imena po rdeči preprogi sprehajala daleč drugo od drugega, zaradi prepovedi potovanj jih mnogo niti ni prišlo, glavni modni dodatek zvezdniških večernih toalet so bile obrazne maske, vsem udeležencem so redno merili telesno temperaturo, na podelitvi nagrad in na filmskih projekcijah pa niso kot običajno sedeli drug ob drugem, temveč je med njimi zevalo nekaj praznih sedežev. A vsemu temu navkljub – festival se je odvil v živo! Najvišje odličje, zlatega leva, si je prislužila drama Nomadland v režiji Chloé Zhao in z oskarjevko Frances McDormand v glavni vlogi.


Nomadland ni odnesel najvišjega odličja le z lanskega beneškega festivala, tudi ameriško Združenje filmskih kritikov ga je razglasilo za najboljši film leta 2020, po oceni kritikov pa je pometel s konkurenco tudi v kategorijah režije, najboljše igralke in fotografije. Film sledi Fern v podobi McDormandove, ki se iz revnega mesta v Nevadi s kombijem kot sodobna nomadinja poda po svetu. Sicer pa je združenje podelilo še nagrado za najboljšo moško vlogo, ki jo po njihovem mnenju zasluži britanski igralec Delroy Lind, ki je v vojni drami Da 5 Bloods, ki jo je režiral Spike Lee, odigral vietnamskega veterana Paula. V kategorijah stranskih igralcev pa sta se najbolje odrezala bolgarska igralka Maria Bakalova v drugem delu filma Borat in ameriški igralec Paul Raci za vlogo v filmu Sound of Metal.