Kako si je bogata dedinja uničevala telo
Imeni Gianni in Donatella Versace sta dobro znani tudi tistim, ki modni svet opazujejo zgolj od daleč, le malo pa je znanega o hčerki Donatelle Allegri.
Ta je potem, ko je mama po smrti brata prevzela modni imperij, od strica na 18. rojstni dan podedovala od skoraj 800 milijonov dolarjev vredne, polovico njegove družbe.
Mnoge najstnice bi bile tega vesele, za Allegro pa je bilo življenje z bogastvom in slavnim priimkom prava nočna mora.
Čeprav je bila njena družina desetletja v središču pozornosti, ona nikoli ni uživala pod žarometi in se še danes ne pojavlja pogosto v javnosti.
Od svoje mame je podedovala lepoto in je, dokler ni Donatella z estetskimi operacijami iznakazila obraza, spominjala nanjo, a je bila kljub vsemu nesrečno dekle, ki se je, kot je nekoč zaupala njena mama, leta 2010 borila za svoje življenje.
Tedaj je tehtala komaj 32 kilogramov in je dolgo časa preživela v bolnišnici.
»Moja hči je resno bolna. Že leta se bori s težko obliko anoreksije in vsi smo zelo zaskrbljeni. Zdravniki se trudijo, da bi ji pomagali,« je zaupala Donatella in dodala, da Allergo hranijo po cevkah.
Bila je Giannijeva ljubljenka, ob njegovi smrti je štela 11 let, odrasla je v resno, vase zaprto dekle, prav zaradi krute bitke z anoreksijo pa se je tedaj pogosto njeno ime omenjalo v medijih.
»Na tiste čase gledam kot na obdobje neobstajanja, bila sem izgubljena v razmišljanju in nisem se znala soočiti z realnostjo, imela sem zaprte oči.
Predvsem sem si želela nečesa: da bi bila nihče, da bi bila neprepoznavna, da me ne bi nič spremljalo. Kamorkoli grem, sem Versace,« je iskreno pripovedovala v enem redkih intervjujev.
Hčerka Donatelle in njenega bivšega Paula Becka je odraščala v Milanu z bratom Danielom.
»Raje imam anonimnost. Nekaj časa sem sodelovala z neznanimi italijanskimi kreatorji, pomagala sem pri organizaciji modnih revij, pri oglaševanju, pomagala sem v kreativnem delu.
Najbolje pri tem je bilo, da sem lahko bila nihče.
Plačali so mi dovolj, da sem živela brez skrbi. Vse je mogoče, če se počutite svobodni, če ste lahko tisto, kar ste in ne tisto, kar želijo drugi, da bi bili, če ne vidite fotografov za vsakim vogalom in ne berete okrutnih tračev, ki lahko naredijo preveč škode,« je pred nekaj leti pojasnila za italijanski časopis La republica.