Kar 13 ur so jo spreminjali v pošast

Ko beseda nanese na noč čarovnic, nekdanja supermanekenka Heidi Klum vse druge pusti daleč za seboj. »Ko mi ljudje pomagajo, da zlezem iz kostuma, že razmišljam in premlevam, v kaj bi se našemila prihodnje leto,« pravi Heidi, za noč čarovnic vselej neprepoznavna, in gleda debelo leto vnaprej. V minulih letih se je tako prelevila že v volkodlaka iz glasbenega spota Michaela Jacksona, princeso Fiono iz Shreka, zapeljivo seks bombo Jessico Rabbit in samo sebe kot betežno starko. Z vsakokratnim kostumom, pri katerih nikoli ni ničesar prepustila naključju in je bila pozorna na vsako, še tako majhno podrobnost, je upravičila naziv kraljice noči čarovnic. Tudi letos, četudi ljudem na prvo žogo morda ni bilo jasno, kaj se skriva za njeno precej odvratno podobo nezemljanke, ki pod roko drži okrvavljenega astronavta, v skafandru katerega je tičal njen mož Tom Kaulitz.
Od običajno nadvse privlačnega para ni ostalo niti sledu. Heidi se je namreč spremenila v grozljivo in srh vzbujajočo nezemljanko, katere čreva molijo ven in se skoraj razlijejo po tleh, možganov pa ji ne ščitijo in skrivajo lobanja in lasje, temveč le prozorna čelada. Ob njej pa pretepen, s krvjo zamazan astronavt. A čeprav bi marsikdo v strahu in studu brž odvrnil pogled od njiju, sta vendar pripovedovala romantično zgodbo, navdih za katero sta našla v Tomovem glasbenem bendu Tokio Hotel, ki verjame v življenje onkraj našega planeta. »Jaz sem astronavt, ki v vesolju išče planet, na katerem bi lahko ljudje živeli, saj smo Zemljo uničili. Na tej svoji poti pa naletim na to bitje, ki me je očaralo. Odpeljal sem jo domov, na domači planet, tudi ker ima morda informacije, ki bi nam lahko koristile,« je pravljično ozadje njune futuristične maske razložil Tom.


Za Klumovo ni večjega praznika od noči čarovnic. To vsako leto potrdi z velikansko zabavo v maskah, na kateri se tare znanih in še bolj znanih, vsi v dodelanih kostumih. Ker je letos pripravila jubilejno 20. maškarado ob noči čarovnic, je želela to okroglo obletnico deliti z navadnimi smrtniki. »Pomislila sem, da bi bilo zabavno, če bi ljudje lahko opazovali mojo transformacijo.« Zaradi tega se je spretnim rokam maskerjev in umetnikov, ki so ji pomagali, da zleze v silikonski kostum, dolgih 13 ur prepuščala kar v izložbenem oknu trgovine, da so mimoidoči lahko opazovali, kako se je iz lepotice počasi spreminjala v pošast, ki bi lahko konkurirala Frankensteinu.