VESOLJCI
Kim živi v strahu pred ugrabitvijo nezemljanov
Pevka trdi, da so vesoljci že med nami. Navdihnili so tudi njen zadnji album.
Odpri galerijo
Minilo je že skoraj četrt stoletja, natančneje 23 let, odkar je Kim Wilde, ki se je v 80. letih zavihtela v glasbeno elito, v svet izstrelila zadnji studijski album. A čeprav je njen glas bolj kot ne potihnil, britanska pevka ni sedela križem rok. Čakala je zgolj na pravi navdih, ta pa je poleti 2009 priletel vanjo naravnost z neba. Dobesedno. Tedaj je na zvezdnem nebu nad domačim vrtom namreč opazila bleščečo svetlobo, neznani leteči predmet, ki ji je po njenem mnenju dokazal, da življenje zunaj našega planeta resnično obstaja. "Ko vidiš nekaj tako izjemnega, verjetno nezemeljskega, nikoli več nisi kot prej," pravi blondinka, ki vse od tedaj razmišlja o bitjih z drugih planetov. Kar je prenesla tudi v ritem in melodijo, v 12 skladb novega albuma Here come the aliens (Prihajajo vesoljci), posvečen prav vesoljčkom.
Tistega junijskega dne se ji je vse naenkrat zgrnilo nad glavo. Bilo je namreč le dan po nenadni smrti kralja popa Michaela Jacksona, s katerim je bila v preteklosti na glasbeni turneji, prav tedaj je njen sin, ravno v času pandemije svinjske gripe, obležal z visoko temperaturo, zato je v strahu oddivjala v bolnišnico. K sreči zaradi lažnega preplaha. In je bil kozarec vina tisti isti večer več kot zaslužen. "Tedaj sem se zazrla v nebo in videla bleščečo svetlobo. Nisem vedela, kaj je, ozirala sem se okoli, od kod ta svetlobni vir, ko se je svetleča gmota nenadoma začela hitro premikati. Vijugala je sem ter tja, nekaj dolgih minut. In ob vsakem premiku sem začutila, da se je v ozračju nekaj spremenilo, četudi je vladala popolna tišina. Do danes ni bilo dneva, ko ne bi razmišljala o tem." Nenavadnega pojava si sprva ni znala razložiti. Še več, kdo bi Kimino svetleče videnje lahko pripisal alkoholu. Ko se ne bi le teden pozneje o videnju neznanega letečega predmeta razpisal tudi časopis, v članku pa niso bila le pričevanja očividcev, ampak celo fotografija, četudi zrnata.
Da več kot dve desetletji razmišlja, vsaj občasno, o življenju zunaj našega planeta, ni razvidno le iz njenega najnovejšega albuma, ampak tudi iz nekaterih skladb, kot sta Solstice in Cyber Nation War. "Morda nas bodo rešili pred apokalipso," tuhta o njih kot miroljubnih bitjih, čeprav hkrati priznava, da je to morda naiven pogled, saj je ne bi pretirano začudilo, če bi spoznala, da so zunajzemeljska bitja besna na človeštvo. "Čemu ne bi bila, imajo vso pravico, ko pa uničujemo naš čudoviti planet. Roko na srce, človeštvo je eno velikansko razočaranje." A kar koli si že mislijo o nas, eno za Wildovo drži kot pribito. "Prepričana sem, da so med nami. Že nekaj časa nas motrijo, obupujejo nad tem, kako se vedemo drug do drugega in do planeta, ter se sprašujejo, kaj storiti." Toda čeprav jo vesoljci navdušujejo, jo je na tihem vseeno malce strah, da je ne bi ugrabili. "Tedaj so se morda znašli nad mojim vrtom, ker jim je bila všeč moja glasba. Skrbi me, da se bodo vrnili in me prežarčili na svojo ladjo."
Tistega junijskega dne se ji je vse naenkrat zgrnilo nad glavo. Bilo je namreč le dan po nenadni smrti kralja popa Michaela Jacksona, s katerim je bila v preteklosti na glasbeni turneji, prav tedaj je njen sin, ravno v času pandemije svinjske gripe, obležal z visoko temperaturo, zato je v strahu oddivjala v bolnišnico. K sreči zaradi lažnega preplaha. In je bil kozarec vina tisti isti večer več kot zaslužen. "Tedaj sem se zazrla v nebo in videla bleščečo svetlobo. Nisem vedela, kaj je, ozirala sem se okoli, od kod ta svetlobni vir, ko se je svetleča gmota nenadoma začela hitro premikati. Vijugala je sem ter tja, nekaj dolgih minut. In ob vsakem premiku sem začutila, da se je v ozračju nekaj spremenilo, četudi je vladala popolna tišina. Do danes ni bilo dneva, ko ne bi razmišljala o tem." Nenavadnega pojava si sprva ni znala razložiti. Še več, kdo bi Kimino svetleče videnje lahko pripisal alkoholu. Ko se ne bi le teden pozneje o videnju neznanega letečega predmeta razpisal tudi časopis, v članku pa niso bila le pričevanja očividcev, ampak celo fotografija, četudi zrnata.
Da več kot dve desetletji razmišlja, vsaj občasno, o življenju zunaj našega planeta, ni razvidno le iz njenega najnovejšega albuma, ampak tudi iz nekaterih skladb, kot sta Solstice in Cyber Nation War. "Morda nas bodo rešili pred apokalipso," tuhta o njih kot miroljubnih bitjih, čeprav hkrati priznava, da je to morda naiven pogled, saj je ne bi pretirano začudilo, če bi spoznala, da so zunajzemeljska bitja besna na človeštvo. "Čemu ne bi bila, imajo vso pravico, ko pa uničujemo naš čudoviti planet. Roko na srce, človeštvo je eno velikansko razočaranje." A kar koli si že mislijo o nas, eno za Wildovo drži kot pribito. "Prepričana sem, da so med nami. Že nekaj časa nas motrijo, obupujejo nad tem, kako se vedemo drug do drugega in do planeta, ter se sprašujejo, kaj storiti." Toda čeprav jo vesoljci navdušujejo, jo je na tihem vseeno malce strah, da je ne bi ugrabili. "Tedaj so se morda znašli nad mojim vrtom, ker jim je bila všeč moja glasba. Skrbi me, da se bodo vrnili in me prežarčili na svojo ladjo."