Kirurgi proučevali habsburško čeljust (FOTO)

Močno poudarjena spodnja čeljust, ki je krasila obraze mnogo plemičev, predvsem pa je bila značilna za Habsburžane, je po najnovejših dognanjih posledica tega, da so se člani omenjene rodbine pogosto poročali med sabo in tudi imeli otroke. Prav zaradi tega se tej obrazni značilnosti reče habsburška čeljust.

Genetiki in kirurgi so analizirali obrazne deformacije, ki so dobro vidne na portretih članov dinastije, ter jih primerjali z družinskim drevesom in zagotovili, da je bila čeljust iz generacije v generacijo bolj izražena pri tistih, ki so bili spočeti med bližnjima sorodnikoma. Dandanes je to seveda nekaj nesprejemljivega, v glavnem prav zaradi velike možnosti genskih napak pri potomcih, nekoč pa so bile poroke med bližnjimi sorodniki, sploh če so bili bogati in vplivni, ne le nekaj povsem normalnega, temveč tudi zaželenega. Le tako sta bogastvo in moč ostala v družini.

Iz habsburške dinastije je tako izšlo veliko evropskih vladarjev, med njimi avstrijski in španski, ki so za več stoletij zasedli prestol Svetega rimskega cesarstva. A na koncu je vmes le posegla narava in kralj Karel II. Španski ni mogel imeti otrok. Umrl je leta 1700 brez naslednika, ki bi izhajal iz družine Habsburg. V oporoki je za naslednika imenoval 16-letnega Filipa, ki je pozneje postal Filip V. Španski.

»Habsburžani so bili ena najvplivnejših družin v Evropi, a znani so postali po tem, da so imeli otroke s člani svoje družine, kar jih je na koncu pokopalo. Zdaj pa smo lahko prvič pokazali tudi, da obstaja neposredna povezava med tem njihovim početjem ter pojavom habsburške čeljusti,« je dejal vodja raziskave in genetik Roman Vilas z Univerze Santiago de Compostela.

Profesor Villas in njegovi kolegi so angažirali deset obraznih kirurgov, da so proučili razpon deformacije čeljusti, znane tudi z izrazom mandibularni prognatizem, pri 15 članih dinastije Habsburg, pri tem pa so si pomagali s 66 portreti. Upoštevali so še eno deformacijo – maksilarni sinusitis, značilnost katerega sta izrazita spodnja ustnica ter podaljšan in nekoliko viseč vrh nosa.


Ugotovili so, da je bil mandibularni progmatizem najbolj izrazit pri Filipu IV., ki je bil med letoma 1621 in 1640 kralj Španije in Portugalske, kar pet članov družine pa je imelo drugo deformacijo. Ta je bila najmanj opazna pri Marie de Bourgogne, ki se je v družino priženila leta 1477. Raziskovalci so ugotovili, da med omenjenima deformacijama obstaja genska povezava, habsburška čeljust pa je bila kombinacija obeh.