NA EKS
Kitara, vrata in WC-školjka iz Slona
Odpri galerijo
V Los Angelesu bodo prihodnji mesec na dražbi ponudili eno najpomembnejših kitar v zgodovini rocka, so napovedali pri avkcijski hiši Julien's. Na električno kitaro znamke Fender Telecaster iz leta 1965 sta igrala legendarni ameriški pevec in ikona popularne kulture Bob Dylan ter kanadski glasbenik in frontman nekdanje skupine The Band Robbie Robertson.
Za znamenito kitaro, ki jo bodo 19. maja prvič ponudili na dražbi, si obetajo iztržiti med 400.000 in 600.000 dolarji, je slišati.
Kot vedo povedati, se je na glasbeni sceni prvič pojavila na Dylanovi turneji v letih 1965 in 1966, ki jo je spremljala skupina The Band. Ta skupina se je sicer – za tiste, ki jim spomin pač ne seže tako daleč – oblikovala iz podporne skupine The Hawks rockabilly pevca Ronnieja Hawkinsa. V 60. in 70. letih so nanjo veliko igrali tako Dylan kot Robertson pa tudi Eric Clapton, George Harrison, Levon Helm in drugi. Pojavila se je na nekaterih največjih rock koncertih in nastopih ter pomembno definirala zvok nekaterih velikih rock'n'roll albumov vseh časov.
Med drugim je Bob Dylan z njo posnel svoj revolucionarni sedmi studijski album Blonde on Blonde iz leta 1966 pa album The Basement Tapes, ki ga je s The Bandom posnel leto pozneje in izdal leta 1975.
Kitara se pojavi še na debitantskem albumu The Banda Music from Big Pink (1968), in sicer v pesmih Chest Fever, To Kingdom Come, Caledonia Mission in The Weight. Robertsona na njej je slišati tudi na albumu The Band (1969) ter videti na legendarnih festivalih Woodstock, Isle of Wight, Express in Watkins Glen. Slednji se je leta 1973 vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, saj se ga je udeležilo okoli 600.000 ljudi, na njem pa so poleg The Banda nastopili še The Allman Brothers in Grateful Dead.
Kitaro sta si Dylan in Robertson še enkrat delila na nizu nastopov decembra 1971 na newyorški akademiji za glasbo, današnjem Palladiumu. Nastal je eden najboljših albumov v živo skupine The Band Rock of Ages, kot še v obvestilu navaja avkcijska hiša Julien's, agencije pa s spoštovanjem poročajo.
Tu pa se Na eks ne konča. Namreč: Jim Georgiou je med letoma 2002 in 2011 živel v nekem hotelu, nato pa ga je moral zapustiti, ker ni zmogel plačevati namestitve. S svojim psom Teddyjem se je preselil na pločnik nasproti hotela ter leta 2012 opazil, da se delavci pripravljajo na odstranitev vrat. S pomočjo prijatelja mu jih je uspelo okoli 50 rešiti, je pojasnil predsednik dražbene hiše Guernsey Arlan Ettinger.
Georgiou je nato dolge ure preživel v sosednji knjižnici ter poskušal identificirati slavne osebnosti, ki so prebivale v sobah, ki so jim pripadala posamezna vrata. S slavnimi mu jih je uspelo povezati 22.
Po zavrnitvi v več dražbenih hišah so lani v Guernseyju vendarle privolili v sodelovanje. Ettinger je dejal, da ne more napovedati, koliko bodo zbrali na dražbi. »To so stara, polomljena vrata, ki niso prav lepa, imajo pa izjemno velik pomen. Težko je oceniti njihovo vrednost,« je povedal.
Brezdomec, ki zdaj živi pri prijatelju, bo kljub skromnemu gmotnemu stanju polovico zbranih sredstev namenil nevladni organizaciji City Harvest, ki pomaga lačnim Newyorčanom.
Ah, seveda, za kateri hotel gre? Hotel Chelsea so odprli leta 1884, na seznamu slavnih gostov pa so bili med drugim Janis Joplin, Jimi Hendrix, Bob Marley, Madonna, Andy Warhol in Leonard Cohen, ki je zgodbo tega 12-nadstropnega hotela ovekovečil v pesmi Chelsea Hotel No. 2. V njem so zvezdniki preživeli po nekaj dni, tednov ali celo let. No, nekateri pa le kakšno noč ali prespali kak dan.
Leta 2011 so ga zaradi prenove zaprli.
Najprej kitara, zdaj vrata … Še straniščna školjka manjka. In sicer iz ljubljanskega hotela Slon, iz sobe, v kateri je neki znani Slovenec (iz t. i. sveta nedotakljivih) gostil znano Slovenko (iz sveta t. i. interesno radodarnih), nato pa večino časa namesto z njo v postelji preživel na straniščni školjki zaradi težav z želodcem!!!!
Ja, kaj čmo, tudi to je svet znanih, pomembnih. Navsezadnje morajo tudi pomembneži kdaj pa kdaj malo posedeti na školjki. Kdo bi si mislil, saj so – če gre verjeti njihovim izjavam – popolni. WC-školjka pa za muzej prekinjenih zvez poleg ljubezenskih pisem, vrtnih palčkov, lutk in druge ljubezenske šare. Kitara, vrata in straniščna školjka. Pač! Zakaj pa ne?
Za znamenito kitaro, ki jo bodo 19. maja prvič ponudili na dražbi, si obetajo iztržiti med 400.000 in 600.000 dolarji, je slišati.
Kot vedo povedati, se je na glasbeni sceni prvič pojavila na Dylanovi turneji v letih 1965 in 1966, ki jo je spremljala skupina The Band. Ta skupina se je sicer – za tiste, ki jim spomin pač ne seže tako daleč – oblikovala iz podporne skupine The Hawks rockabilly pevca Ronnieja Hawkinsa. V 60. in 70. letih so nanjo veliko igrali tako Dylan kot Robertson pa tudi Eric Clapton, George Harrison, Levon Helm in drugi. Pojavila se je na nekaterih največjih rock koncertih in nastopih ter pomembno definirala zvok nekaterih velikih rock'n'roll albumov vseh časov.
Najprej kitara Boba in Robbieja, zdaj vrata hotela Chelsea … še straniščna školjka manjka. In sicer iz ljubljanskega hotela Slon.
Med drugim je Bob Dylan z njo posnel svoj revolucionarni sedmi studijski album Blonde on Blonde iz leta 1966 pa album The Basement Tapes, ki ga je s The Bandom posnel leto pozneje in izdal leta 1975.
Kitara se pojavi še na debitantskem albumu The Banda Music from Big Pink (1968), in sicer v pesmih Chest Fever, To Kingdom Come, Caledonia Mission in The Weight. Robertsona na njej je slišati tudi na albumu The Band (1969) ter videti na legendarnih festivalih Woodstock, Isle of Wight, Express in Watkins Glen. Slednji se je leta 1973 vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, saj se ga je udeležilo okoli 600.000 ljudi, na njem pa so poleg The Banda nastopili še The Allman Brothers in Grateful Dead.
Kitaro sta si Dylan in Robertson še enkrat delila na nizu nastopov decembra 1971 na newyorški akademiji za glasbo, današnjem Palladiumu. Nastal je eden najboljših albumov v živo skupine The Band Rock of Ages, kot še v obvestilu navaja avkcijska hiša Julien's, agencije pa s spoštovanjem poročajo.
Tu pa se Na eks ne konča. Namreč: Jim Georgiou je med letoma 2002 in 2011 živel v nekem hotelu, nato pa ga je moral zapustiti, ker ni zmogel plačevati namestitve. S svojim psom Teddyjem se je preselil na pločnik nasproti hotela ter leta 2012 opazil, da se delavci pripravljajo na odstranitev vrat. S pomočjo prijatelja mu jih je uspelo okoli 50 rešiti, je pojasnil predsednik dražbene hiše Guernsey Arlan Ettinger.
Georgiou je nato dolge ure preživel v sosednji knjižnici ter poskušal identificirati slavne osebnosti, ki so prebivale v sobah, ki so jim pripadala posamezna vrata. S slavnimi mu jih je uspelo povezati 22.
Po zavrnitvi v več dražbenih hišah so lani v Guernseyju vendarle privolili v sodelovanje. Ettinger je dejal, da ne more napovedati, koliko bodo zbrali na dražbi. »To so stara, polomljena vrata, ki niso prav lepa, imajo pa izjemno velik pomen. Težko je oceniti njihovo vrednost,« je povedal.
Brezdomec, ki zdaj živi pri prijatelju, bo kljub skromnemu gmotnemu stanju polovico zbranih sredstev namenil nevladni organizaciji City Harvest, ki pomaga lačnim Newyorčanom.
Ah, seveda, za kateri hotel gre? Hotel Chelsea so odprli leta 1884, na seznamu slavnih gostov pa so bili med drugim Janis Joplin, Jimi Hendrix, Bob Marley, Madonna, Andy Warhol in Leonard Cohen, ki je zgodbo tega 12-nadstropnega hotela ovekovečil v pesmi Chelsea Hotel No. 2. V njem so zvezdniki preživeli po nekaj dni, tednov ali celo let. No, nekateri pa le kakšno noč ali prespali kak dan.
Leta 2011 so ga zaradi prenove zaprli.
Najprej kitara, zdaj vrata … Še straniščna školjka manjka. In sicer iz ljubljanskega hotela Slon, iz sobe, v kateri je neki znani Slovenec (iz t. i. sveta nedotakljivih) gostil znano Slovenko (iz sveta t. i. interesno radodarnih), nato pa večino časa namesto z njo v postelji preživel na straniščni školjki zaradi težav z želodcem!!!!
Ja, kaj čmo, tudi to je svet znanih, pomembnih. Navsezadnje morajo tudi pomembneži kdaj pa kdaj malo posedeti na školjki. Kdo bi si mislil, saj so – če gre verjeti njihovim izjavam – popolni. WC-školjka pa za muzej prekinjenih zvez poleg ljubezenskih pisem, vrtnih palčkov, lutk in druge ljubezenske šare. Kitara, vrata in straniščna školjka. Pač! Zakaj pa ne?