Ko je umrla ljubezen, si je preluknjala ušesa

Bila sta ena bolj uglašenih in uigranih dvojic britanske filmske srenje. Pred televizijskimi kamerami sta se dopolnjevala in ljubila v megapriljubljeni seriji Sherlock. Ob koncu snemanja pa zgolj odvrgla televizijska alter ega zakoncev Watson in se, še vedno držeč za roke, napotila v skupen dom, ki sta si ga ustvarila že leta 2010 in ga v letih ljubezni napolnila z otrokoma, Joe in Grace. Do predlani, ko se je 16-letna ljubezenska sreča Amande Abbington in Martina Freemana nenadoma razblinila. No, nenadoma vsaj v očeh javnosti, medtem ko sta sama že nekaj časa čutila, da so se v njunem odnosu pojavile tako velikanske razpoke, da jih ni več moč zakrpati in premostiti. »To se nama ne bi smelo zgoditi. Prepričana sem bila, da je Martin ljubezen mojega življenja,« se je prvič po razhodu odprla britanska igralka in priznala, da sta čez zvezo naredila križ že pol leta prej, preden je za zaton ljubezni izvedel svet.

Zvezdniška dvojica se je 2010. spoznala in zaljubila med snemanjem filma Men only, pozneje pa se je Amanda svojemu življenjskemu partnerju pridružila še pri snemanju Sherlocka, kjer ji ljubezni ni bilo treba igrati, saj je prevzela vlogo žene Martinovega lika. Nikakršna težava, vsaj do začetka leta 2016 ne, ko sta v zasebnosti začela preživljati pekel, a pred kamerami še naprej igrala ljubeča zakonca. »Skoraj nihče ni vedel, da je bilo med nama konec. Povedala sva le par ključnim osebam, ki so to pač morale vedeti, da sva lahko izpeljala vso logistiko razhoda. Takrat sva še vedno snemala Sherlocka. Pol leta je trajalo, da je to prišlo na ušesa tudi drugim, saj sva vsemu navkljub ostajala profesionalca in vljudna drug do drugega.« Čeprav slednje morda ni bilo najlažje, saj sta se za razhod odločila, ker preprosto nista več mogla živeti drug z drugim.
Ko je Martinu po 16 letih ljubezni dejala, da z njim ne more in ne želi več živeti, se ji je lomilo srce. In prvi teden po razhodu ni bilo dne, skoraj ure ne, ko ne bi neutolažljivo jokala. »Vsako jutro sem se prebudila s slabostjo v želodcu, sledil je šok, čemu je druga polovica postelje prazna, ko je vame butnila resničnost. In solze so začele teči. V tem prvem grozljivem tednu sem lahko le poskušala ne razpasti na tisoče koščkov. Morala sem se nekako sestaviti zaradi otrok, tedaj starih deset in osem, ki sta potrebovala nekoga, da skrbi zanju. Ju zbudi, jima pripravi zajtrk, ju pospremi v šolo. Ta rutina je bila edino, zaradi česar sem zjutraj sploh vstala iz postelje in preživela.«

Ko je sprejela to najtežjo odločitev, je postala samska ženska pri 44 in mati samohranilka. »Tedaj sem se morala soočiti z najhujšimi strahovi.« S strahovi, da morda ni dovolj dobra, da ne bo zmogla skrbeti za otroka, da ne bo zaslužila za njihovo udobno življenje. A je nato spoznala, da je strah resnično le votel. »To je bilo verjetno najbolj črno obdobje mojega življenja, a je hkrati zaznamovalo začetek nove pustolovščine samoodkrivanja.« In ta je bila vidna že na daleč, s prostim očesom. Dolge svetle kodre si je postrigla na kratko in jih pobarvala v rjavi odtenek. Oblačiti se je začela drzneje, si prebodla ušesa in si na levi podlaketi omislila tetovažo dveh srak na žici. Tiste malce manj opazne spremembe pa so prihajale postopneje. Počasi je s svoje strani zakonske postelje lezla proti sredini, dokler ni ležala čez celo. Obiskovati je začela telovadnico, dokler ni njena jutranja rutina postala 10-kilometrski tek in nato skok v bazen. Še poslednji odmik od starega življenja pa je bil, ko ji je srce spet začelo biti hitreje ob novem moškem. Menda je tako že kakšno leto, čeprav nove romance nikakor ne želi obešati na veliki zvon. A sveži zaljubljenosti navkljub priznava, da so še vedno trenutki, ko jo zaradi umrle ljubezni z Martinom boleče stisne pri srcu.

»A to je razumljivo, ne nazadnje sem človek,« pravi igralka in sklene, da se z Matinom še vedno ljubita, čeprav nista več zaljubljena. »Najino razmerje nikakor ni bilo napaka. Dala sva si čudovitih 16 let, med katerimi sta se nama rodila fantastična otroka. Še vedno sva prijatelja, ki si stojita ob strani in si pomagata z nasveti.«