Ko jo je mati tepla, se je morala sleči

V 90. letih prejšnjega stoletja je Sinead O'Connor obnorela svet s srce parajočo skladbo Nothing compares 2U. Ne le zaradi angelskega glasu, pač pa tudi čustev, ki so vrela iz vsake njene besede in note ter se prelivala v srca drugih. A če je Irka tedaj še zmogla vse svoje srčne bolečine preliti v brezčasno glasbo, je njena notranja bol sčasoma postala prevelika. Začela jo je razjedati in goltati, da se je njeno življenje postopno zreduciralo le na spopadanje z globokimi depresijami, samomorilskimi mislimi in poskusi samomora. Najbrž tudi zato, ker ni poskusila razrešiti travm.

»Moje otroštvo in odraščanje sta bili zaznamovani z zlorabo, nato pa sem se nemudoma vrgla v glasbo. Nikoli se nisem naučila, kako si ustvariti normalno življenje. Nikoli si nisem vzela časa, da bi se pozdravila.« Do zdaj. Sinead je naposled pripravljena bika prijeti za roge, se spopasti s težavami in se pozdraviti. Zato je odpovedala načrtovane koncerte za prihodnje leto in začenja enoletni program zdravljenja odvisnosti in travm.

Četudi njeno življenje nikoli ni bilo idilično, so bila zadnja leta očitno peklenska.

»Za mano je šest nadvse travmatičnih let. A tega cikla bo zdaj konec, letos se začenja zdravljenje,« je povedala razrvana pevka in razložila, da je letos izgubila osebo, ki jo je imela nadvse rada, lani pa je bilo hudo z enim izmed njenih treh otrok. Potem je za krajši čas postala zasvojena z drogo, ki pa ni marihuana, ki jo 53-letna pevka uživa že 34 let. V najhujših urah je očitno segla po nečem močnejšem. »Če si zdaj vzamem čas za zdravljenje, bom zdrava preostanek življenja in bom lahko hodila na koncerte. Če si ga ne, ne bom. Če bi vedeli, kakšnih šest let imam za sabo, bi vedeli, zakaj tako govorim. A o vsem bom spregovorila po koncu zdravljenja, na začetku leta 2022.«

V naslednjih 12 mesecih se bo torej poskušala otresti zasvojenosti, pregnati pa tudi travme, ki jo zasledujejo že dobesedno od rojstva. »Moj najzgodnejši spomin je, kako mi mama pravi, da se nikoli ne bi smela roditi. Ni me želela, ni želela dekletca, želela je sina,« je povedala pevka, nad katero se je mama Marie znašala telesno, seksualno in čustveno.

»Ker je namesto mene želela sina, je z menoj ravnala kot s fantom. Mi postrigla lase. Ko me je tepla – in to je bilo vsak dan –, sem se morala sleči in razkrečeno leči na tla. Najpogosteje je ciljala spodnji del trebuha in še nekoliko nižje, kot bi mi želela uničiti reproduktivne organe, da ne bi bila več ženska.«


Pri njenih petih jo je, ker ji je na oblačilu manjkal en gumb, za ves konec tedna zaklenila v sobo, pred tem pa odstranila žarnice. Pri osmih jo je za več mesecev prisilila živeti v kolibi na posesti le zato, ker si je drznila potožiti, da pogreša očeta, s katerim se je Marie nedavno razšla.

»Bila je ženska, ki je uživala, če te je mučila. To pa je počela z nasmehom na ustih. Izmišljevala si je razloge, da nas je pretepla. Ko smo zjutraj zaslišali njene korake, sva se z bratom polulala v pižamo.«

Zlorabe so se le stopnjevale. »Moram pa povedati, da moja mama ni edini človek, ki me je posilil. Kot otroka so me večkrat posilili tudi tujci,« je Sinead razkrila, zaradi česa si je že zgodaj obrila glavo. »Nisem želela biti lepa. Če si bila privlačna, si bila v nevarnosti, da te nadlegujejo ali posilijo.«