Kralj upokojil sporno kočijo

Na Nizozemskem že nekaj časa buri duhove zlata kraljeva kočija, ki so jo nekoč tradicionalno uporabljali na slovesnostih ob odprtju parlamenta, nazadnje leta 2015, zdaj pa je kralj Willem-Alexander odločil, da jo vsaj za nekaj časa upokoji. Razkošno prevozno sredstvo je namreč sporno zaradi motiva belke na prestolu, ki predstavlja Nizozemsko, okrog nje pa klečijo temnopolti sužnji in proti njej stegujejo roke, polne kakava in sladkornega trsa. Ob njej je druga sporna podoba, in sicer mladega belca, ki temnopoltemu dečku ponuja knjigo, predstavljala pa naj bi civilizacijo.

Če se ljudem, predvsem belcem, nekoč takšne slike niso zdele nič posebnega, pa jih v današnjih časih mnogi, še posebno potomci sužnjev, vidijo kot žaljive in neprimerne.

»Zgodovine ne moremo napisati na novo, lahko pa se z njo poskušamo sprijazniti. To velja tudi za kolonialno preteklost naše domovine. S skupnimi močni se moramo potruditi, da bi nas to obdobje naše zgodovine združilo, ne razdvajalo. Zlato kočijo bomo znova uporabili, ko bo dežela na to pripravljena, in zdaj ni ta čas,« je dejal Willem-Alexander in dodal, da rasizem in diskriminacija nista nekaj, kar bi se dogajalo samo v drugih državah, oboje je še kako prisotno tudi na Nizozemskem, kar najbolje vedo tisti, ki ju vsakodnevno občutijo na lastni koži.

Nizozemski imperij, ki je obstajal okrog 250 let, je bil sestavljen iz kolonij na vseh koncih sveta, na jugu Afrike, v Aziji in v Južni Ameriki ter na Karibih. A dežel niso izkoriščali le zaradi pridelka in drugih naravnih bogastev, tamkajšnje domačine so pobijali in ugrabljali ter prodajali za sužnje, zato so v zadnjih letih, zlasti odkar se je razplamtelo gibanje Black Lives Matter (črnska življenja so pomembna), mnogi vplivneži in aktivisti pa tudi člani nizozemskega parlamenta zahtevali umik sporne kočije.

Leta 1898 jo je v dar dobila kraljica Wilhelmina, prva nizozemska vladarica, ki je tisto leto praznovala svoj 18. rojstni dan, nato pa je bila še okronana.