Kraljeva nezakonska hči je lahko princesa

Dolgih sedem let je trajal boj Delphine Boel, da bi jo nekdanji belgijski kralj Albert II. priznal kot nezakonsko hčer. Zdaj, ko je 52-letni umetnici to uspelo, jo je sodišče ne le uvrstilo med njegove dediče, uporablja lahko tudi njegov priimek ter naziv princesa. Prav tako imata njena otroka Josephine in Oscar pravico uporabljati naziv njegovo oziroma njeno kraljevo visočanstvo. Delphine Boel bo tako zdaj, kot je dejal njen zadovoljni odvetnik, ime spremenila v belgijska princesa Delphine Saxen-Coburg-Gotha. »Z odločitvijo sodišča je več kot zadovoljna, tudi zato, ker je končno konec dolgotrajne bitke, ki je bila tako zanjo kot za njeno družino zelo boleča,« je po odločitvi sodišča dejal njen predstavnik. »Zmaga na sodišču sicer nikoli ne bo nadomestila očetove ljubezni, za katero je bila prikrajšana, a je z njo dobila občutek, da je pravici zadoščeno, to pa bo morda dalo prepotrebne moči drugim otrokom, ki so se znašli v podobnem položaju in si želijo, da jih očetje priznajo za svoje,« je še dodal. Delphine je menda še posebno zadovoljna, da bo zdaj deležna povsem enake obravnave kot Albertovi preostali trije otroci, aktualni belgijski kralj Philippe, princ Laurent in princesa Astrid.

Denar še vedno ni razlog

Kralj Albert je sicer šele januarja privolil v test DNK, ki bi potrdil ali ovrgel trditve Boelove, da je njen oče, kljub pozivom sodišča o tem prej ni hotel niti slišati, kar ni nič nenavadnega glede na to, da je bila Delphine spočeta, ko je bil že poročen z Italijanko Paolo Ruffo di Calabria, s katero sta si večno zvestobo obljubila julija 1959 v Bruslju. Nekaj let pozneje je Albert spoznal baronico Sybille de Selys Longchamps in se z njo zapletel v ljubezensko razmerje, sad katerega je bila Delphine. Pozneje, čeprav nezakonske hčerke še vedno ni razglasil za svojo, je Belgijcem razmerje priznal in dodal, da sta s kraljico Paolo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preživljala »težko obdobje, zaradi katerega se je njun zakon skoraj končal«, a da sta nesoglasja rešila. Mnogi so se čudili, da Albert, ki je na prestol sedel leta 1993 po smrti brata Baudouina, ki ni imel otrok, ni črhnil besedice o Delphine, za katero, so menili, je Paola zagotovo vedela. Tudi govorice, da je njegova hči, so bile vedno glasnejše, saj je z leti postajala vedno bolj podobna kraljevim trem otrokom, še posebno Philippeju, pa tudi nekaterim Albertovim prednikom. Dokler je bil še na prestolu, Boelova glede tega ni mogla ukreniti nič, saj ga kot kralja niso mogli prisiliti, da bi se udeležil obravnave na sodišču, je pa Delphine takoj, ko je vladanje predal sinu, zgrabila priložnost in vložila zahtevo za ugotovitev očetovstva. Kot je dejala, je to storila, ker je bila jezna zaradi načina, kako so z njo ravnali v palači, ter na Alberta, ki je, čeprav jo je v otroštvu večkrat obiskal, nenadoma izginil iz njenega življenja in se pretvarjal, da ne obstaja. Že takrat je poudarila, da denar oziroma dediščina v nobenem primeru ni razlog za tožbo, pri čemer vztraja še danes.