Kraljevi so seksali zraven služabnikov

Deklice, ki odraščajo ob pravljicah in animiranih filmih o princesah ter njihovih princih, si pogosto želijo, da bi tudi same živele pravljično življenje, ki je v njih prikazano. Tudi življenje članov modernih kraljevih družin je pogosto videti kot ena sama velika zabava, polno blišča in potovanj.

Nekateri res živijo tako, brezglavo zapravljajo in jim je malo mar, kako živijo ljudje, ki jim vladajo, medtem ko so drugi bolj uvidevni in se zavedajo, da njihov življenjski slog financirajo davkoplačevalci, zato po nepotrebnem ne razkazujejo svojih diamantnih tiar in luksuznih dvorcev. Predvsem slednji so danes veliko bolj udobni, kot so bili nekoč, ko ni bilo elektrike, ogrevanja in vodovoda.
 

Polne greznice

Pred stoletji je bilo življenje na dvoru z današnjega vidika namreč vse prej kot luksuzno. Že samo vzdrževanje osebne higiene je bilo menda izjemno neprijetno in dolgotrajno, kraljeve dame pa so med najbolj osovražena opravila štele umivanje, še posebno kopanje. Kopeli so jim pripravljale služabnice, ki so v kad nanosile vodo, pomagale so jim tudi pri umivanju. Plemkinje so v kad zlezle kar v dolgih srajcah, nekatere celo povsem oblečene, ko so ležale v vodi, pa so služabnice kadi pokrile z odejami ali rjuhami.

Vse to ne, ker bi bile dame sramežljive, njihove pomočnice so jih redno videvale gole, saj so jim morale pomagati obleči zapletene srednjeveške obleke, temveč da v ledeno hladnih kamnitih dvorcih ne bi staknile prehlada. Ko so bile plemkinje, kolikor se je pač dalo, čiste, so se iz mokrih oblačil preoblekle v dolge bombažne nočne srajce in smuknile v ogreto posteljo. A če danes v spalnicah uživamo v miru in tišini, včasih ni bilo tako. Plemiči nikoli niso smeli ostati sami, niti v spalnicah. Celo zakonske dolžnosti so opravljali v prisotnosti vsaj enega od služabnikov, ki so spali v istem prostoru. Ali je bil razlog za to pomanjkanje zasebnosti strah plemičev pred samoto, skrb zanje ali kaj tretjega, ni znano. Prva, ki je imela nenehne prisotnosti ljudi dovolj, je bila britanska kraljica Viktorija, ki je zahtevala, da je v spalnici sama, tudi sicer je večkrat izrazila željo po zasebnosti.

Kraljevi so nekoč tudi zelo pogosto potovali. Sicer zgolj od ene rezidence do druge, a vseeno. Z njimi so seveda potovali vsi zaposleni, ki jih je bilo običajno na stotine, vse tja do dobrih tisoč. Razlog za to ni bil dolgčas oziroma želja po spremembi, temveč smrad. Ker nekoč ni bilo kanalizacije, ni trajalo dolgo, da je iz jam, ki so jih vsi ti ljudje uporabljali za stranišče, začel veti zelo neprijeten vonj. Še zlasti ga ni prenašala britanska kraljica Elizabeta I., ki je vsakih nekaj tednov, ko je začelo po dvorcu zaudarjati, zbobnala zaposlene, spakirala in odšla v drugo rezidenco, kjer je znova ostala, dokler je nos ni prisilil v ponovno selitev.


Čistilci, ki so ostali v dvorcih, so morali do njenega naslednjega prihoda izprazniti greznice, oprati perilo ter prostore odišaviti, sicer so letele glave. Tudi dobesedno.