Kraljičino sporočilo je še danes na Luni (FOTO)
Danes se bodo britanski kraljevi in njihovi rojaki zagotovo z nostalgijo ozrli v preteklost in se spomnili desetletij, ko jim je vladala priljubljena kraljica Elizabeta II. Ravno danes bi namreč Lilibet, kot sta jo ljubkovalno klicala njena pokojna mož in oče, dopolnila 97 let.
Kljub temu da je bila Elizabeta ena najbolj znanih zemljank, ji je ves ta čas uspevalo živeti izjemno zasebno življenje, poznavalci so prepričani, da so jo paparaci pustili pri miru v prvi vrsti zaradi spoštovanja in ne zato, ker bi jim, kot je to v navadi med mlajšimi generacijami, kdaj grozila s tožbami ali podobnim. Elizabeti in njeni sestri princesi Margareti je ob koncu druge svetovne vojne uspelo celo, da sta se pomešali med rojake in z njimi na londonskih ulicah slavili zmago. In ta dan, bilo je 8. maja 1945, je do konca ostal v najlepšem spominu pokojne kraljice. »Spomnim se vrst neznancev, ki so sklenili roke in hodili po cesti, vsi smo napol lebdeli od sreče in olajšanja,« je pred leti dejala v enem od intervjujev. Podvig kraljevih sester je navdušil celo filmske ustvarjalce in leta 2015 je luč sveta ugledala drama z naslovom Nepozabna noč britanskih princes, kjer je v ospredju prav omenjeno praznovanje Elizabete in njene mlajše sestre.
Ko je zasedla prestol
Sedem let pozneje je Elizabeta postala kraljica in na položaju je ostala tako dolgo, da septembra lani, ko je umrla, štirje od petih Britancev sploh še niso bili živi na dan, ko je zasedla prestol. V teh 70 letih je sodelovala s kar 15 britanskimi premierji ter opravila najmanj 260 uradnih obiskov v tujini, poslala je celo sporočilo na Luno.
Preden je tja leta 1969 poletela odprava Apolla 11, so bili svetovni voditelji namreč pozvani, naj napišejo kakšno misel ali željo, te so spravili v poseben silikonski disk, astronavta Buzz Aldrin in Neil Armstrong pa sta ga položila na površje Lune, in sicer tik pod ameriško zastavo, kjer je še danes. Elizabeta II. je takrat zapisala: »V imenu prebivalcev Velike Britanije pozdravljam pogum in veščine, ki so bile potrebne, da je človek stopil na Luno. Naj ta podvig pripomore k boljšemu znanju, razumevanju in dobrobiti človeštva.«
Do konca dni ji je v spominu ostal dan, ko sta se s sestro pomešali med rojake in z njimi praznovali konec druge svetovne vojne.
