TAJSKA
Kritizirala je kralja, v arestu bo 43 let
Rekordno visoka kazen za Tajko, ki naj bi žalila monarhijo. Sama se ni zavedala, da je storila kaj narobe.
Odpri galerijo
Zakon, imenovan lèse-majesté, prepoveduje vsakršno žaljenje, obrekovanje, grožnje ter širjenje neresnic o monarhu in njegovi družini. FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters
Nekdanja javna uslužbenka, znana le pod imenom Ančan, je bila obsojena na rekordnih 43 let in pol za rešetkami, ker da je užalila tajsko kraljevo družino. Ženska, stara nekaj čez 60 let, je zločin zagrešila že pred šestimi leti, vse od takrat je bila v priporu, obsodili pa so jo šele zdaj, borci za človekove pravice menijo, da so bili razlog za tako visoko kazen tudi protesti, ki zadnje mesece pretresajo Tajsko, sodišče pa da je z obsodbo želelo prestrašiti aktiviste, ki zahtevajo reformo monarhije.
Ančan so sprva izrekli še višjo kazen, 87 let zapora, a ker se je izrekla za krivo, so ji jo prepolovili. Kot so povedali odvetniki, je ženska na družabnem omrežju in platformi youtube objavila zvočne posnetke, ki naj bi bili kritični do monarhije.
Ančan so leta 2018 že sodili na vojaškem sodišču, kjer je bila oproščena, a so njen primer nato premestili na kazensko sodišče, kjer pa niso bili tako prizanesljivi. Ančan je novinarjem povedala, da se ji ni sanjalo, da je vsebina kakor koli sporna, zato je upala, da se je bodo usmilili, ko je postalo jasno, da se to ne bo zgodilo, pa je očitke priznala ter si kazen vsaj zmanjšala.
»Prepričana sem, da posnetki niso nič takšnega. Veliko ljudi jih je delilo in poslušalo. Nisem dobro premislila, kaj počnem, bila sem preveč prepričana, da ne gre za sporno vsebino, zato nisem bila dovolj previdna. Morala bi imeti v mislih, da bo posnetek morda koga užalil,« je po obsodbi še dejala Ančan, ki je bila obsojena na doslej najvišjo kazen za kršenje zakona, imenovanega lèse-majesté, ki prepoveduje vsakršno žaljenje, obrekovanje, grožnje ter širjenje neresnic o monarhu in njegovi družini, najstrožji pa je prav na Tajskem, kjer lahko domnevnega kršitelja oblastem prijavi kdor koli.
V večini sveta zakon ni več v veljavi, saj je v nasprotju s pravico do svobode govora, poleg Tajske mu sledijo le še v Savdski Arabiji, kjer pa je najvišja predpisana kazen do tri leta zapora. Na Tajskem je zagrožena kazen od tri do 15 let za rešetkami, a to velja za vsako posamezno kaznivo dejanje. Ančan so spoznali za krivo storitve kar 29. Tajski premier Prajut Čan-oča je junija lani sicer dejal, da ljudi ne kaznujejo več za kršenje omenjenega zakona, za kar naj bi se odločil kar kralj sam, ki je po premierjevih besedah ravnal »usmiljeno in z mislimi na svoje ljudi«, a to več kot očitno ne drži.
Od novembra, ko so protesti postali še bolj množični kot prej, so zaradi kršenja zakona namreč aretirali že na desetine protestnikov in aktivistov, nekateri so bili stari komaj 16 let. Večini so očitali kršenje prepovedi gibanja in zbiranja v povezavi z zajezitvijo širjenja novega koronavirusa, a borci za človekove pravice so si enotni, da je to zgolj krinka, protestniki pa da so bili pridržani zaradi upora proti kralju in monarhiji.
Od novembra so aretirali že na desetine protestnikov. FOTO: Athit Perawongmetha/Reuters
Ančan so sprva izrekli še višjo kazen, 87 let zapora, a ker se je izrekla za krivo, so ji jo prepolovili. Kot so povedali odvetniki, je ženska na družabnem omrežju in platformi youtube objavila zvočne posnetke, ki naj bi bili kritični do monarhije.
Priznala je
Ančan so leta 2018 že sodili na vojaškem sodišču, kjer je bila oproščena, a so njen primer nato premestili na kazensko sodišče, kjer pa niso bili tako prizanesljivi. Ančan je novinarjem povedala, da se ji ni sanjalo, da je vsebina kakor koli sporna, zato je upala, da se je bodo usmilili, ko je postalo jasno, da se to ne bo zgodilo, pa je očitke priznala ter si kazen vsaj zmanjšala.
87
let zapora so ji dosodili najprej.
let zapora so ji dosodili najprej.
»Prepričana sem, da posnetki niso nič takšnega. Veliko ljudi jih je delilo in poslušalo. Nisem dobro premislila, kaj počnem, bila sem preveč prepričana, da ne gre za sporno vsebino, zato nisem bila dovolj previdna. Morala bi imeti v mislih, da bo posnetek morda koga užalil,« je po obsodbi še dejala Ančan, ki je bila obsojena na doslej najvišjo kazen za kršenje zakona, imenovanega lèse-majesté, ki prepoveduje vsakršno žaljenje, obrekovanje, grožnje ter širjenje neresnic o monarhu in njegovi družini, najstrožji pa je prav na Tajskem, kjer lahko domnevnega kršitelja oblastem prijavi kdor koli.
Drakonski ukrepi
V večini sveta zakon ni več v veljavi, saj je v nasprotju s pravico do svobode govora, poleg Tajske mu sledijo le še v Savdski Arabiji, kjer pa je najvišja predpisana kazen do tri leta zapora. Na Tajskem je zagrožena kazen od tri do 15 let za rešetkami, a to velja za vsako posamezno kaznivo dejanje. Ančan so spoznali za krivo storitve kar 29. Tajski premier Prajut Čan-oča je junija lani sicer dejal, da ljudi ne kaznujejo več za kršenje omenjenega zakona, za kar naj bi se odločil kar kralj sam, ki je po premierjevih besedah ravnal »usmiljeno in z mislimi na svoje ljudi«, a to več kot očitno ne drži.
Ančan je novinarjem povedala, da se ji ni sanjalo, da je vsebina kakor koli sporna, zato je upala, da se je bodo usmilili.
Od novembra, ko so protesti postali še bolj množični kot prej, so zaradi kršenja zakona namreč aretirali že na desetine protestnikov in aktivistov, nekateri so bili stari komaj 16 let. Večini so očitali kršenje prepovedi gibanja in zbiranja v povezavi z zajezitvijo širjenja novega koronavirusa, a borci za človekove pravice so si enotni, da je to zgolj krinka, protestniki pa da so bili pridržani zaradi upora proti kralju in monarhiji.
