Kronanja britanskih vladarjev: žezlo krasi največji diamant

Ko pomislimo na vladarje, si jih običajno predstavljamo s krono na glavi, a v Veliki Britaniji ta ni najpomembnejši in najmočnejši simbol. Med kronanjem vladarju namreč v roke položijo še dva - žezlo in kraljevo kroglo, ki jo krasi križ. Slednja je simbol moči in vesolja, križ, ki so ga dodali pozneje, ko se je po svetu razširilo krščanstvo, pa predstavlja Jezusa Kristusa, njegovo vladavino nad vsem zemeljskim ter vladarja kot njegovega predstavnika na tem planetu.

Krogla, ki jo bo na kronanju v roke dobil tudi Karel III., je bila izdelana leta 1661, njena vrednost je neprecenljiva predvsem zaradi zgodovinskega pomena, uporabljala se je namreč na vseh kronanjih britanskih vladarjev od Karla II. Izdelana je iz zlata ter ozaljšana z devetimi safirji, 18 rubini, devetimi smaragdi, ametistom, 365 diamanti in 375 biseri, ti jo delijo na tri dele, ki predstavljajo tri celine; v srednjem veku, ko je bila krogla izdelana, so verjeli, da je na svetu toliko kontinentov. Dober kilogram težko zlato kroglo canterburyjski nadškof položi v desno dlan novega vladarja, potem ko mu nadenejo svečano ogrinjalo. Izjemno pomemben predmet, ki je že stoletja nepogrešljiv pri kronanju, je žezlo, ki simbolizira avtoriteto in vpliv. Dvaindevetdeset centimetrov dolgo zlato palico na vrhu krasi največji diamant na svetu, imenovan Cullinan I. oziroma prva zvezda Afrike. Tam so ogromni dragulj leta 1905 tudi našli in dve leti pozneje ga je v dar prejel kralj Edvard VII. Oblasti v Republiki Južni Afriki so upale, da bodo z dragocenim darilom pomagali zakrpati odnose z Veliko Britanijo. A ogromni diamant ni ostal v prvotni obliki, nizozemski draguljar ga je razbil na devet večjih in 97 manjših kamnov. Največjega, ki tehta neverjetnih 530 karatov, so vdelali v žezlo, v tej obliki prvič uporabljeno leta 1910 na kronanju kralja Jurija V.