Legendarna kraja Mone Lize na filmski trak
Režijo bo prevzela oskarjevka Jodie Foster. Med osumljenci je bil tudi Pablo Picasso.
Odpri galerijo
Le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo filmarji poskušali na velika platna prenesti eno največjih, če ne kar največjo krajo umetnin v zgodovini. Resnična zgodba, kako je italijanski pleskar in tesar Vincenzo Peruggia iz pariškega muzeja Louvre odkorakal s slovito Mono Lizo pod roko, v muzeju pa so njeno izginotje opazili šele več kot poln dan pozneje, je vsekakor vredna filma.
»To je sliki prineslo svetovno slavo in legendarni status,« je prepričan producent Jeffrey Soros ter potrdil, da bodo zgodbo neverjetne kraje prenesli na filmski trak. Dramatično poglavje iz zgodovine umetnosti bo režirala oskarjevka Jodie Foster, ki bo izhajala iz knjige Seymourja Reita The Day They Stole the Mona Lisa (Dan, ko so ukradli Mono Lizo), ki je le ena od mnogih, v katerih so gnetli to drzno tatvino.
Pisal se je 21. avgust 1911, ko je Peruggia hladnokrvno odkorakal iz muzeja z mojstrovino Leonarda da Vincija pod delavsko haljo. Toda dejstvo, da so na steni le kaveljčki, je sprožilo alarm šele 28 ur pozneje. V lov na izginulo sliko se je pognalo 60 detektivov, državne meje so zaprli, preiskovali ladje in vlake, a so bili prisiljeni devet dni pozneje muzej odpreti brez ene največjih dragocenosti. V dveletni gonji ni manjkalo dogodkov, ki že pred začetkom snemanja obljubljajo nadvse privlačen film.
Od tega, da je bil eden izmed radovednežev, ki so si prišli ogledat prazno steno, modernistični pisec Franc Kafka, do tega, da je policija prijela francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, ta pa je s prstom pokazal na Pabla Picassa, češ da je on kupec ukradenih umetniških del. A so oblasti Picassa po temeljitem zaslišanju izpustile opranega vseh sumov. Po dveh letih iskanja so se sledi ohladile, policija je začela obupovati, dokler ni Peruggia storil usodne napake.
V stik je stopil s trgovcem z umetninami Alfredom Gerijem, ta pa je želel preveriti avtentičnost slike. In ko se je izkazala za pristno, je poklical policijo. »To bo zabavna zgodba. Prepletli bomo resnico s fikcijo, glavni poudarek pa bo na likih, vpletenih v tatvino,« napoveduje Soros.
»To je sliki prineslo svetovno slavo in legendarni status,« je prepričan producent Jeffrey Soros ter potrdil, da bodo zgodbo neverjetne kraje prenesli na filmski trak. Dramatično poglavje iz zgodovine umetnosti bo režirala oskarjevka Jodie Foster, ki bo izhajala iz knjige Seymourja Reita The Day They Stole the Mona Lisa (Dan, ko so ukradli Mono Lizo), ki je le ena od mnogih, v katerih so gnetli to drzno tatvino.
Pesnik namočil slikarja
Pisal se je 21. avgust 1911, ko je Peruggia hladnokrvno odkorakal iz muzeja z mojstrovino Leonarda da Vincija pod delavsko haljo. Toda dejstvo, da so na steni le kaveljčki, je sprožilo alarm šele 28 ur pozneje. V lov na izginulo sliko se je pognalo 60 detektivov, državne meje so zaprli, preiskovali ladje in vlake, a so bili prisiljeni devet dni pozneje muzej odpreti brez ene največjih dragocenosti. V dveletni gonji ni manjkalo dogodkov, ki že pred začetkom snemanja obljubljajo nadvse privlačen film.
Po dveh letih iskanja so se sledi ohladile, policija je začela obupovati, dokler ni Vincenzo Peruggia storil usodne napake.
Od tega, da je bil eden izmed radovednežev, ki so si prišli ogledat prazno steno, modernistični pisec Franc Kafka, do tega, da je policija prijela francoskega pesnika Guillauma Apollinaira, ta pa je s prstom pokazal na Pabla Picassa, češ da je on kupec ukradenih umetniških del. A so oblasti Picassa po temeljitem zaslišanju izpustile opranega vseh sumov. Po dveh letih iskanja so se sledi ohladile, policija je začela obupovati, dokler ni Peruggia storil usodne napake.
1911. leta je italijanski pleskar in tesar iz Louvra odkorakal z Mono Lizo.
V stik je stopil s trgovcem z umetninami Alfredom Gerijem, ta pa je želel preveriti avtentičnost slike. In ko se je izkazala za pristno, je poklical policijo. »To bo zabavna zgodba. Prepletli bomo resnico s fikcijo, glavni poudarek pa bo na likih, vpletenih v tatvino,« napoveduje Soros.