Leto v znamenju zlatega jubileja: Karl Gustav XVI. je najdlje vladajoči švedski kralj
Švedski dvor se mrzlično pripravlja na veliko slavje: kralj Karl Gustav XVI. bo namreč v letošnjem letu praznoval okrogli jubilej na prestolu, saj je vladar že pol stoletja! Ob zlatem jubileju se kraljevim obetajo številni slovesni dogodki, prvi že konec tega meseca.
Turneja po domovini
Kralj in kraljica Silvija bosta ob vladavini, ki je na Švedskem rekordno dolga, prihodnji teden na razkošnem banketu gostila vse pripadnike dvora in politične veljake ter predstavnike vseh pokrajin; prišli bodo tudi prestolonaslednica princesa Viktorija z možem, princem Danijelom, in princ Karl Filip z ženo, princeso Sofijo, ni pa še znano, ali bo z druge strani luže prišla tudi mlajša princesa Madeleine, ki je poročena s finančnikom Christopherjem O'Neillom in z družino živi v New Yorku. Vsekakor ji ne bo zmanjkalo priložnosti za druženje z domačimi, saj ti načrtujejo tudi pravo turnejo po državi, ki letos praznuje 500 let suverenosti.
S kraljico Silvijo imata tri otroke.
Kraljevi bodo od februarja pa do septembra obiskali vse švedske pokrajine in se poveselili s tamkajšnjimi podaniki, eden od vrhuncev dogajanja pa bo 6. junija, ob dnevu državnosti, in še eden 15. septembra, ko je Karl Gustav zasedel prestol. Osrednja slovesnost bo v kraljevi palači v Stockholmu, dan pozneje pa se bosta kralj in kraljica v kočiji udeležila slovesnega sprevoda po prestolnici.
Karl Gustav se je rodil leta 1946; pri komaj devetih mesecih je v letalski nesreči izgubil očeta, Švedski pa je takrat vladal njegov pradedek, kralj Gustav V. Tega je po smrti nasledil Gustav Adolf, Karl Gustav je tako pri rosnih štirih letih postal prestolonaslednik. Po dedkovi smrti je zavladal svoji domovini, star je bil komaj 27 let, a si je kaj hitro pridobil zaupanje ljudstva, ki ga je naravnost oboževalo že kot mladega princa. Svojo bodočo ženo Silvijo, ki je brazilsko-nemškega rodu in tekoče govori šest jezikov, je spoznal med poletnimi olimpijskimi igrami 1972.; štiri leta pozneje sta dahnila usodni da, 1977. se jima je rodila Viktorija, dve leti pozneje Karl Filip in še tri leta pozneje Madeleine.
1973. je zasedel prestol.
Leta 1980 je Švedska kot prva evropska država spremenila zakon o kraljevem nasledstvu, po katerem je postal prestolonaslednik prvorojenec ne glede na spol. Karl Filip je bil tako prvi vrsti za prestol komaj leto dni, po spremembi je pravica do krone namreč pripadla njegovi starejši sestri, ki danes že opravlja številne kraljeve dolžnosti.
