PRINCE GEORGE
Lomilec ženskih src in neznana dama med trupli
Leta 1942 je strmoglavilo letalo kraljičinega strica. Našli so le 15 od 16 trupel.
Odpri galerijo
Umrl je v letalski nesreči leta 1942. FOTO: Royal Air Force/wikipedia
Prince George, vojvoda Kentski, je bil najljubši stric britanske kraljice Elizabete II., leta 1942 pa je tragično umrl v strmoglavljenju vojaškega letala na Škotskem. Nesreča je bila desetletja ovita v tančico skrivnosti, saj so vsa poročila o preiskavi nedolgo po njegovem pogrebu izginila, nihče od vpletenih, ne preiskovalci ne kraljevi, pa o njej niso želeli govoriti.
A britanskemu novinarju Christopherju Wilsonu pomanjkanje informacij ni šlo v račun, ne nazadnje je bil princ George kraljev brat, Britanci so ga imeli izjemno radi, mnogi bi ga bili celo raje videli na prestolu kot Jurija VI., a po njegovi smrti se je zdelo, kot bi ga izbrisali iz zgodovine. Po njem niso poimenovali nobene ulice, šole ali drugih ustanov, dobil ni niti svojega kipa ali vsaj spominske table.
Wilsonu je po letih raziskovanja uspelo najti človeka, ki je takrat po škotskih hribih pomagal iskati preživele, in Arthur Baker je končno razkril morebitni vzrok, zakaj so nesrečo in vse podrobnosti v zvezi z njo kraljevi želeli pomesti pod preprogo. Kot se spominja Baker, je bil kraj, kamor je treščilo letalo, grozljiv, povsod so ležale razbitine, prtljaga, trupla. »Eno od trupel je ležalo nekaj metrov stran in ni bilo videti v tako slabem stanju kot preostala. V roki je pokojni še vedno držal igralne karte, ležal je na hrbtu, in ko sem se mu približal, sem po uniformi nemudoma prepoznal vojvodo Kentskega,« je Wilsonu povedal Baker, ki je kmalu za tem našel še eno truplo. Na njegovo veliko presenečenje je šlo za žensko, ob njej je ležalo nekaj ženskih oblačil in šatulja z nakitom.
»Truplo je bilo hudo poškodovano, a kljub temu se mi je zdelo, da ne gre za moškega. Da bi se prepričal, sem s trupla odstranil oblačila in zagledal ženske prsi. Nadrejenemu sem zakričal, da sem našel žensko, ta pa je rekel, naj jo hitro pokrijemo in odnesemo, nato mi je zabičal, naj nikoli nikomur ne omenim, kaj sem videl,« se še spominja Baker. Med drugo svetovno vojno ženskam ni bilo dovoljeno na vojaška letala in drugače kot na povabilo vojvode se pokojna nanj ne bi mogla vkrcati. Baker je prepričan, da je šlo za prinčevo ljubico, saj da je George imel strašno rad ženske in naj bi tudi večkrat skočil čez plot.
Da je bilo na letalu 16 ljudi, in ne 15, en preživeli in 14 trupel, kolikor so jih uradno našli, je vedel tudi kraljev osebni pomočnik Alan Lascelles, ki je v svoj dnevnik zapisal: »Znana je identiteta 15 ljudi na letalu – Andy Jack je preživel, med žrtvami pa je bil vojvoda in 13 vojaških pilotov. A vkrcalo se jih je 16, kje je torej šestnajsti?« Leta pozneje je Jack skrivnost zaupal bratu, čeprav je moral priseči, da tega ne bo storil nikoli. Njegova nečakinja se spominja, da enostavno ni več mogel živeti s tako veliko skrivnostjo. »Bilo jih je 16 in bila je ženska, njenega imena stric nikoli ni poznal,« je dejala Margaret Harris.
A družino pokojne je najverjetneje obiskal kateri od visokih uradnikov, jim povedal, da je bilo njeno početje nezakonito, da je ogrozila vojaško operacijo ter s tem, ko je sprejela povabilo, osramotila svojo in kraljevo družino. Harrisova je prepričana, da je njene svojce prisilil k molčečnosti in tako poskrbel, da bo njena identiteta za vedno ostala skrivnost.
Bil je brat kralja Jurija VI. FOTO: Matson Photo Service/wikipedia
A britanskemu novinarju Christopherju Wilsonu pomanjkanje informacij ni šlo v račun, ne nazadnje je bil princ George kraljev brat, Britanci so ga imeli izjemno radi, mnogi bi ga bili celo raje videli na prestolu kot Jurija VI., a po njegovi smrti se je zdelo, kot bi ga izbrisali iz zgodovine. Po njem niso poimenovali nobene ulice, šole ali drugih ustanov, dobil ni niti svojega kipa ali vsaj spominske table.
Prepovedali so mu govoriti
Wilsonu je po letih raziskovanja uspelo najti človeka, ki je takrat po škotskih hribih pomagal iskati preživele, in Arthur Baker je končno razkril morebitni vzrok, zakaj so nesrečo in vse podrobnosti v zvezi z njo kraljevi želeli pomesti pod preprogo. Kot se spominja Baker, je bil kraj, kamor je treščilo letalo, grozljiv, povsod so ležale razbitine, prtljaga, trupla. »Eno od trupel je ležalo nekaj metrov stran in ni bilo videti v tako slabem stanju kot preostala. V roki je pokojni še vedno držal igralne karte, ležal je na hrbtu, in ko sem se mu približal, sem po uniformi nemudoma prepoznal vojvodo Kentskega,« je Wilsonu povedal Baker, ki je kmalu za tem našel še eno truplo. Na njegovo veliko presenečenje je šlo za žensko, ob njej je ležalo nekaj ženskih oblačil in šatulja z nakitom.
Svojo ženo naj bi večkrat prevaral. FOTO: Wikipedia
»Truplo je bilo hudo poškodovano, a kljub temu se mi je zdelo, da ne gre za moškega. Da bi se prepričal, sem s trupla odstranil oblačila in zagledal ženske prsi. Nadrejenemu sem zakričal, da sem našel žensko, ta pa je rekel, naj jo hitro pokrijemo in odnesemo, nato mi je zabičal, naj nikoli nikomur ne omenim, kaj sem videl,« se še spominja Baker. Med drugo svetovno vojno ženskam ni bilo dovoljeno na vojaška letala in drugače kot na povabilo vojvode se pokojna nanj ne bi mogla vkrcati. Baker je prepričan, da je šlo za prinčevo ljubico, saj da je George imel strašno rad ženske in naj bi tudi večkrat skočil čez plot.
Da je bilo na letalu 16 ljudi, in ne 15, en preživeli in 14 trupel, kolikor so jih uradno našli, je vedel tudi kraljev osebni pomočnik Alan Lascelles, ki je v svoj dnevnik zapisal: »Znana je identiteta 15 ljudi na letalu – Andy Jack je preživel, med žrtvami pa je bil vojvoda in 13 vojaških pilotov. A vkrcalo se jih je 16, kje je torej šestnajsti?« Leta pozneje je Jack skrivnost zaupal bratu, čeprav je moral priseči, da tega ne bo storil nikoli. Njegova nečakinja se spominja, da enostavno ni več mogel živeti s tako veliko skrivnostjo. »Bilo jih je 16 in bila je ženska, njenega imena stric nikoli ni poznal,« je dejala Margaret Harris.
Nadrejenemu sem zakričal, da sem našel žensko, ta pa je rekel, naj jo hitro pokrijemo in odnesemo, nato mi je zabičal, naj nikoli nikomur ne omenim, kaj sem videl.
A družino pokojne je najverjetneje obiskal kateri od visokih uradnikov, jim povedal, da je bilo njeno početje nezakonito, da je ogrozila vojaško operacijo ter s tem, ko je sprejela povabilo, osramotila svojo in kraljevo družino. Harrisova je prepričana, da je njene svojce prisilil k molčečnosti in tako poskrbel, da bo njena identiteta za vedno ostala skrivnost.
