Magične živali spet povzročajo zmedo

Pred štirimi leti smo vstopili v čarobni svet neverjetnega in magičnega, ki je zrasel v bujni domišljiji pisateljice J. K. Rowling. V družbi prikupnega čarodeja Salamandra v podobi Eddieja Redmayna smo se potopili v New York z začetka minulega stoletja, kjer mu življenje postavijo na glavo magične živali, ki mu pobegnejo iz skrivnostnega kovčka ter v mestu zanetijo zmedo. Tako nekako se je začel domišljijski film Magične živali, ki mu je dve leti pozneje sledilo nadaljevanje Magične živali: Grindelwaldova hudodelstva, produkcijo tretjega dela pa je, kot tako rekoč vse filmske projekte, letos ustavila pandemija.

V čemer pa je bilo vendar tudi nekaj dobrega, saj je ustvarjalcem dala precej dodatnega časa za piljenje. »Snemanja še začeli nismo. V petek in soboto smo imeli poskusna, predsnemalna dneva, pravo delo bi se moralo začeti v ponedeljek. A so nas v nedeljo obvestili, da se je vse ustavilo. Sledilo je šestmesečna pavza, ki pa smo jo izkoristili za piljenje ustvarjalnega procesa. Vsekakor sva o filmu ogromno debatirala z režiserjem Davidom Yatesom, najsi je šlo za zgodbo ali za vizualne učinke. Ko se lotiš novega projekta, ga poskušaš čim bolje izpeljati, pandemija pa je bila dobra vsaj za to, da smo imeli dodaten čas za priprave,« je Redmayne v vsem našel žarek dobrega in zdaj potrdil, da so se kamere spet začele vrteti.
 

Še četrti in peti del

Po prvih dveh filmih o čarobnih živali naj bi v naslednjih letih prišla v kinematografe še tri nadaljevanja, tretji iz načrtovane franšize že novembra letos, to pa je zdravstvena situacija zamaknila za (vsaj) eno leto. Ter, to je kot učinek metulja, za vsaj toliko tudi četrti in peti del. Ampak tudi če je zaradi korone vse obviselo v zraku, se zdaj zdi, da bomo v čarobne svetove morda res lahko pokukali jeseni 2021, saj so se kamere naposled spet začele vrteti. Čeprav drugače kot prej.


»Spet snemamo. Začeli smo že pred dvema tednoma. A čeprav je to že tretji del, se hkrati zdi vse povsem novo in drugače. Navajamo se na novo normalnost tudi pri snemanjih,« je dejal Redmayne in razložil, da morajo, vsaj ko ni pred prižganimi kamerami globoko v svojem liku, nositi masko, testiranja so pogosta, postala so skoraj del vsakdanjika.

»Priznam, spraševal sem se, ali bodo maske in vsi ti novi protokoli vplivali na našo ustvarjalnost. Morda sem bil nekoliko neveden, a pojavilo se mi je vprašanje, ali ljudje, ne nazadnje smo socialna bitja, potrebujemo interakcijo, da se lahko zaiskrimo. Ali se morda šele skoznjo začno pretakati od enega k drugemu ustvarjalne iskrice. Mi je pa zdaj, po dveh tednih snemanja, v uteho, da čeprav je snemalni proces drugačen kot prej, so še vedno prisotni prasketanje, vnema, energičnost. Kljub novi normali, na katero se še navajamo, je jasno, da dajemo vsi vse od sebe.«