KRIVE GLASILKE
Mastno je plačal, da ni nastopil v filmu
Sean Connery zaradi težav z glasilkami v zadnjem hipu odstopil od snemanja. Če bi lahko govoril, bi filmarje tožil.
Odpri galerijo
Conneryja je drago stalo, da je zdravje postavil pred pogodbo. FOTO: Press Release
Filmska adaptacija komedije Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva o plemičih, ki se iz stranskih likov Shakespearove drame Hamlet prelevita v glavna, je bila sicer finančna polomija, a je v krogih filmskih kritikov požela hvalo, ne nazadnje je leta 1990 odnesla z beneškega filmskega festivala zlatega leva.
A če bi vse potekalo po prvotnih načrtih ter bi se v eni izmed vlog pojavil Sean Connery, bi film zaradi škotskega zvezdnika v kinodvorane morda pritegnil precej več ljudi in izdatneje napolnil blagajne. Oskarjevec, v očeh marsikoga ultimativni filmski James Bond, pa je v zadnjem trenutku odstopil od pogodbe in posledično v negotovost zvlekel celoten projekt, predvsem ker je bil dotok denarja v snemalni proračun precej odvisen od Conneryja kot dela igralske ekipe.
Zdravje je na prvem mestu. Šele potem sledijo denar, posel in pogodbe. Tako je presodil Connery, ko so mu zdravniki leta 1989 na glasilkah odkrili polipe. Sicer so bili benigni in ga niso ogrožali, vseeno pa je moral biti po zdravnikovih navodilih en mesec povsem tiho. To morda ne bi bilo preveč težavno, če ne bi ravno v tistih dneh stekle kamere projekta, h kateremu se je Connery že zavezal.
Raje kot pogodbo se je odločil spoštovati zdravniška navodila, kar je v paniko pahnilo režiserja Toma Stopparda, ki je svojo igro tudi priredil v filmski scenarij, precej financ za snemanje pa pridobil, ker mu je k filmu uspelo pritegniti Conneryja. Brž se je vkrcal na letalo in odletel v Los Angeles, upajoč, da bo prepričal zvezdnika, naj vendar spoštuje pogodbo. A ni prišel niti do sestanka z igralcem, svojo stisko je lahko pojasnil zgolj Seanovi ženi Micheline Roquebrune. Razlagal naj bi ji, da je že porabil del denarja, ki ga je dobil le zaradi Seanove vpletenosti v film, in da zdaj ne more odstopiti, tudi ker ga zavezuje pogodba, a prepričevanje ni padlo na plodna tla.
Znašli so se na različnih bregovih. Škotski zapeljivec je menil, da ga filmarji nadlegujejo in nočejo razumeti njegovega zdravstvenega stanja. Nasprotno pa so ustvarjalci komedije videli le, da je prelomil poslovni dogovor, in mu za vrat poslali odvetnike. Sodne bitke pa ni bilo, pogodili so se brez sodišča. Namesto da bi Connery s svojo sicer manjšo vlogo zaslužil 83.000 evrov, je filmarjem plačal še več kot dvakrat toliko, skoraj 200 tisočakov, dogovorili pa so se tudi, da zapleta ne bodo obešali na veliki zvon. Prizadeti Connery je pozneje vendar spregovoril.
»En mesec sem moral molčati, torej nikomur nisem niti mogel povedati o svojih zdravstvenih težavah,« je povedal in nadaljeval, da je bil v popolnem šoku, ko so k njemu vdrli Stoppardovi odvetniki, trdeč, da se skriva in poskuša izogniti svojim obveznostim. »V naslednjih letih sem imel zaradi težav z grlom in glasilkami štiri operacije. Lahko zgolj rečem, da bi v normalnih okoliščinah Stopparda tožil, vedel se je zelo grdo.«
Zamenjal ga je Richard Dreyfuss. FOTO: Mediapunch/rex/shutterstock
A če bi vse potekalo po prvotnih načrtih ter bi se v eni izmed vlog pojavil Sean Connery, bi film zaradi škotskega zvezdnika v kinodvorane morda pritegnil precej več ljudi in izdatneje napolnil blagajne. Oskarjevec, v očeh marsikoga ultimativni filmski James Bond, pa je v zadnjem trenutku odstopil od pogodbe in posledično v negotovost zvlekel celoten projekt, predvsem ker je bil dotok denarja v snemalni proračun precej odvisen od Conneryja kot dela igralske ekipe.
Prišel le do njegove žene
Zdravje je na prvem mestu. Šele potem sledijo denar, posel in pogodbe. Tako je presodil Connery, ko so mu zdravniki leta 1989 na glasilkah odkrili polipe. Sicer so bili benigni in ga niso ogrožali, vseeno pa je moral biti po zdravnikovih navodilih en mesec povsem tiho. To morda ne bi bilo preveč težavno, če ne bi ravno v tistih dneh stekle kamere projekta, h kateremu se je Connery že zavezal.
Čeprav v očeh kritikov uspešen, je bil film finančni polom.
Raje kot pogodbo se je odločil spoštovati zdravniška navodila, kar je v paniko pahnilo režiserja Toma Stopparda, ki je svojo igro tudi priredil v filmski scenarij, precej financ za snemanje pa pridobil, ker mu je k filmu uspelo pritegniti Conneryja. Brž se je vkrcal na letalo in odletel v Los Angeles, upajoč, da bo prepričal zvezdnika, naj vendar spoštuje pogodbo. A ni prišel niti do sestanka z igralcem, svojo stisko je lahko pojasnil zgolj Seanovi ženi Micheline Roquebrune. Razlagal naj bi ji, da je že porabil del denarja, ki ga je dobil le zaradi Seanove vpletenosti v film, in da zdaj ne more odstopiti, tudi ker ga zavezuje pogodba, a prepričevanje ni padlo na plodna tla.
Štirikrat operiran
Znašli so se na različnih bregovih. Škotski zapeljivec je menil, da ga filmarji nadlegujejo in nočejo razumeti njegovega zdravstvenega stanja. Nasprotno pa so ustvarjalci komedije videli le, da je prelomil poslovni dogovor, in mu za vrat poslali odvetnike. Sodne bitke pa ni bilo, pogodili so se brez sodišča. Namesto da bi Connery s svojo sicer manjšo vlogo zaslužil 83.000 evrov, je filmarjem plačal še več kot dvakrat toliko, skoraj 200 tisočakov, dogovorili pa so se tudi, da zapleta ne bodo obešali na veliki zvon. Prizadeti Connery je pozneje vendar spregovoril.
V filmu sta nazadnje zaigrala Gary Oldman in Tim Roth v naslovnih vlogah, Conneryja je zamenjal Richard Dreyfuss.
»En mesec sem moral molčati, torej nikomur nisem niti mogel povedati o svojih zdravstvenih težavah,« je povedal in nadaljeval, da je bil v popolnem šoku, ko so k njemu vdrli Stoppardovi odvetniki, trdeč, da se skriva in poskuša izogniti svojim obveznostim. »V naslednjih letih sem imel zaradi težav z grlom in glasilkami štiri operacije. Lahko zgolj rečem, da bi v normalnih okoliščinah Stopparda tožil, vedel se je zelo grdo.«
