Matt Damon na Irskem živi kot v pravljici

Naokoli se vozi v rabljenem fordu, v plastični vrečki iz trgovine nosi kopalke in brisačo ter se, ne meneč se za še nič kaj poletne temperature, vrže v morje. Vmes še kak hiter postanek, da besedo ali dve izmenja s sokrajanom, ob katerega trči na ulici, ko hiti po opravkih. Ob hitrem pogledu bi večina verjetno mislila, da gre za le še enega vaščana irskega obmorskega kraja Dalkey, lučaj od Dublina. Nikakor pa ne za hollywoodskega težkokategornika Matta Damona, ki je po spletu okoliščin z družino obstal na Irskem v trenutku, ko so države zaprle meje, druga za drugo razglašale karanteno, letala pa so obstala prizemljena. »Prispel sem malce pred zaprtjem države, mislim, da na začetku marca. V bližini sem se mudil zaradi snemanja novega filma, ki smo ga del posneli v Franciji, nato pa smo se premaknili na Irsko, ko se je vse sunkoma ustavilo, vključno s produkcijo.« Kar se je, priznava zvezdnik, zanj izkazalo za velikansko srečo v vsesplošni nesreči. »Kar se dogaja po svetu je, seveda, grozljivo. A obstal sem na tem čudovitem kraju, enem najlepših na svetu, ob meni je tudi družina. Živimo skoraj kot v pravljici.«

V čudovitem mehurčku

Če bi načrtoval, mu ne bi uspelo tako dobro zadeti pravega trenutka. Ker je zaradi razmer obstal na drugem koncu sveta, med njim in njegovim domom je namreč Atlantski ocean, se je po naključju znašel v čudovitem mehurčku in se z delčkom sebe niti ne želi vrniti v staro življenje. »Ne morem se pritoževati, čudovito nam je. Živimo v prekrasni najeti hiši, in čeprav moramo ostajati v radiju dveh kilometrov, imamo vse. Obdajajo nas čudovita narava, zeleni gozdovi in morje.« Pri tem se njemu in Luciani Bozán Barroso, s katero sta dahnila usodni da pred 15 leti, ni treba ukvarjati s poučevanjem na domu, saj je igralec za njune hčerke – 13-letno Isabello, dve leti mlajšo Gio in devetletno Stello – že pred razglasitvijo izrednih razmer najel domače učitelje. »Zaradi snemanja bi zamudile osem tednov šole, zato sem jim že tedaj najel domače učitelje, ki so odpotovali z nami. Čutim se kar nekoliko krivega, saj imam tudi to, česar verjetno nima nihče drug na svetu – otroke mi poučujejo živi ljudje, in to osebno, ne prek računalnikov.«

Vrnitev ga skrbi

Zdi se mu skoraj bogokletno, ko to izusti, pa vendar priznava, da z družino živi kot v pravljici. No, skoraj, edino, kar nekoliko greni lepo izkušnjo irskega podeželja, je, da je njegova pastorka, 21-letna Alexia, ne le obtičala v New Yorku, ampak tudi že prebolela koronavirusno bolezen. »Najina najstarejša je zaradi šolanja ostala v New Yorku in se je, s sostanovalkami, že na začetku okužila z virusom. A ga je k sreči prebolela brez kakšnih zapletov in v le blagi obliki,« pravi oskarjevec in dodaja, da se po eni strani veselijo, da bodo najverjetneje že konec meseca lahko odleteli v domači Los Angeles in se tam spet združili z Alexio. »Pomembno je, da bomo skupaj, nato pa bomo poskušali dognati, kaj in kako naprej.« Pri čemer še doda, da mu vrnitev v ZDA povzroča tudi skrbi, »jasno je namreč, da v Ameriki ne testiramo dovolj in se nam zna že hitro zgoditi novi val epidemije«.