TRAGIČNO
Med snemanjem uspešnice mu je umrla hči
Film Nažgani sta režiser in glavni igralec posvetila filmarjevi hčerki. Podelitev potekala virtualno z nekaj tehničnimi težavicami.
Odpri galerijo
Absolutni zmagovalec je film Nažgani.
Štirje srednješolski učitelji, nekoliko naveličani vsega, se lotijo drznega in kontroverznega poskusa. Na temelju teorije, da rahla okajenost odpre duha, ne poskušajo ugotoviti le, ali lahko v nežni alkoholni meglici postanejo srečnejši in boljši učitelji, ampak tudi, kako malce alkohola vpliva na njihove učence.
To je zasnova komične drame Nažgani, ki je sezula Evropsko filmsko akademijo, saj je film danskega režiserja Thomasa Vinterberga s podelitve evropskih filmskih nagrad odkorakal z vsemi najpomembnejšimi – za najboljši film, režijo, glavnega igralca in scenarij. No, prestižna podelitev, ki velja za evropske oskarje, je potekala virtualno.
Vinterberg, ki se je za uspešno kariero v govoru zahvalil danskim oblastem in Evropski filmski akademiji, nobenega svojega filma ni snemal s toliko bolečine in hkrati zanosa in strasti kot ljubljenca občinstva in kritikov, filma Nažgani. Med ustvarjanjem je v avtomobilski nesreči namreč umrla njegova 19-letna hči Ida, ki očeta ni le podpirala, tudi dejavno bi morala biti velik del njegovega najnovejšega projekta. »V filmu bi morala igrati, snemali smo ga na njeni šoli, z njenimi sošolci. In čeprav je bilo delo po njeni smrti neizmerno težko nadaljevati, sem moral vztrajati, tudi da počastim njen spomin,« je dejal filmar, ki pa ni edini, ki je uspešnico poklonil Idi.
Podobno so na virtualni podelitvi 33. evropskih filmskih nagrad odmevale besede glavnega igralca Madsa Mikkelsena, ovenčanega z lento najboljšega evropskega igralca. »Eden od razlogov, da je film posnet, je sijoča luč, ki je ni več med nami, vseeno pa je njen duh v čisto vsakem kadru.« Sicer pa je film, ki je scenaristični sad sodelovanja Vinterberga in Tobiasa Lindholma, danski kandidat za oskarja v kategoriji najboljšega tujejezičnega filma in že zdaj, dobre štiri mesece pred oskarjevsko dirko, velja za enega izmed favoritov.
Posebna nagrada za inovativno pripovedovanje, ki so jo letos podelili prvič in prepoznava nove pristope v pripovedovanju zgodb, je šla britansko-irskemu filmarju Marcu Cousinsu za njegov 14 ur dolg dokumentarec Women make film. Evropsko odkritje leta pa je po presoji strokovne žirije italijanski režiser Carlo Sironi s prvencem Sole, v katerem se je lotil zgodbe nosečnice iz Vzhodne Evrope, ki poskuša v Italiji v posvojitev prodati svojega nerojenega otroka.
To je zasnova komične drame Nažgani, ki je sezula Evropsko filmsko akademijo, saj je film danskega režiserja Thomasa Vinterberga s podelitve evropskih filmskih nagrad odkorakal z vsemi najpomembnejšimi – za najboljši film, režijo, glavnega igralca in scenarij. No, prestižna podelitev, ki velja za evropske oskarje, je potekala virtualno.
Duh v kadru
Med dokumentarci je slavil Collective.
Nominiranci tudi na LiffuZa najboljši film so se potegovali tudi celovečerci Berlin Alexanderplatz nemškega režiserja Burhana Qurbanija, Corpus Christi poljskega režiserja Jana Komase, The Painted Bird češkega režiserja Vaclava Marhoula, Martin Eden italijanskega režiserja Pietra Marcella in Undine nemškega filmarja Christiana Petzolda. Tri – Nažgani, Undine in Martin Eden – smo videli na Liffu.
Podobno so na virtualni podelitvi 33. evropskih filmskih nagrad odmevale besede glavnega igralca Madsa Mikkelsena, ovenčanega z lento najboljšega evropskega igralca. »Eden od razlogov, da je film posnet, je sijoča luč, ki je ni več med nami, vseeno pa je njen duh v čisto vsakem kadru.« Sicer pa je film, ki je scenaristični sad sodelovanja Vinterberga in Tobiasa Lindholma, danski kandidat za oskarja v kategoriji najboljšega tujejezičnega filma in že zdaj, dobre štiri mesece pred oskarjevsko dirko, velja za enega izmed favoritov.
Jagodni izbor
Nesporni zmagovalec prireditve, ki so jo neposredno prenašali iz Berlina, je torej danska tragikomedija Nažgani. Med drugimi nagrajenci velja omeniti nemški film Undine, s katerim je Paula Beer postala najboljša evropska igralka, v kategoriji komedij je zmagal francoski The Big Hit v režiji Emmanuela Courcola, med animiranimi filmi pa je slavil Josep režiserja Aurela. Za najboljši dokumentarni film je bil razglašen Collective romunskega režiserja Alexandra Nanauja, ki je pod drobnogled vzel boj raziskovalnih novinarjev proti pohlepu in sistemski korupciji v Romuniji ter je na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani dobil nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film o človekovih pravicah.40 in več nagrajencev ter nominirancev se je vključilo v virtualno prireditev.
Posebna nagrada za inovativno pripovedovanje, ki so jo letos podelili prvič in prepoznava nove pristope v pripovedovanju zgodb, je šla britansko-irskemu filmarju Marcu Cousinsu za njegov 14 ur dolg dokumentarec Women make film. Evropsko odkritje leta pa je po presoji strokovne žirije italijanski režiser Carlo Sironi s prvencem Sole, v katerem se je lotil zgodbe nosečnice iz Vzhodne Evrope, ki poskuša v Italiji v posvojitev prodati svojega nerojenega otroka.
