Melanie Griffith je kožni rak napadel že drugič

"Zgodnja faza kožnega raka," je bila diagnoza, ki so jo zdravniki postavili Melanie Griffith. K sreči še dovolj zgodaj, da je bil dovolj že kratek operativni poseg, s katerim so ji z obraza odstranili nevarno tvorbo, sledi pa skoraj ni bilo. Zgolj modrica na očesu. A čeprav je njen predstavnik tedaj suvereno zatrdil, da zaradi tako hitrega ukrepanja zapletov ne pričakujejo, je vendar delal račun brez krčmarja. Rak se je lani vrnil, tokrat na nosu. "Kar malce strašno za igralko, saj smo odvisne od našega videza," je dejala zvezdnica, ki je pred dnevi vnovič legla na kirurško mizo, da zdaj kljub nečimrnosti naokoli hodi z velikanskim obližem prek celega nosu. "Zdaj sem v redu. A videti sem kot bedak."

Lepota ni vse

Svet filma je svet iluzije, svet lepote. In sploh od nežnejšega spola se skoraj zahteva popolnost, kar je Griffithova v približno pol stoletja, kolikor ga je doslej posvetila sedmi umetnosti, dodobra spoznala, čeprav se zaveda, da starejšim igralkam morda malce pogleda skozi prste. "Drugače je, ko smo stare. In s skoraj 62 leti veljam za staro," pravi zvezdnica, odločena, da filmske kamere zamenja za gledališče odre. Tudi, ker naj bi gledališče lažje spregledalo sledi let kot filmski trak. Čeprav tudi gledališke deske ne oprostijo vsega, denimo, da ti pol obraza prekriva obliž. A se je iz vsega naučila, da se nikoli ne bo več brezskrbno nastavljala sončnim žarkom. "Ne ležite na soncu. Uporabljajte zaščitno kremo. In obiskujte dermatologa," poskuša zdaj na podlagi lastnih napak ozavestiti druge.

Hollywoodska težkokategornica, ki jo le še en teden loči od praznovanja 62. rojstnega dne, je spoznala, da lepota ni vse. Kot tudi, da se vse zgodi z namenom. Čeprav je njen prvi zakon z Donom Johnsonom razpadel že po nekaj mesecih, sta več kot desetletje pozneje spet pristala skupaj, tako v postelji kot pred oltarjem. "Da sva spet prišla skupaj, je bila karma, saj se je iz tega rodila Dakota. Bilo ji je namenjeno, da pride na ta svet, torej sva z Donom morala spet priti skupaj," razmišlja in ob pregledu minulih romanc spoznava, da je prav vsak izmed njenih moških vstopil v njeno življenje z namenom. Don, da se je rodila Dakota, Antonio Banderas pa, da resnično začuti, kaj pomeni življenje. "Biti in živeti z Antoniem je bilo bolj vznemirljivo od katere koli vloge. Pomembno je, da živiš svoje življenje, ne da zgolj igraš življenja drugih."

Štirikrat se je poročila in prav tolikokrat ločila. Da je z vlogo neveste in žene verjetno opravila. "Mislim, da to ni več pomembno. Ko enkrat prilezeš do moje starosti, imaš štiri otroke in živiš življenje, ki si si ga želel, čemu se spet poročiti? Čeprav bi se, seveda, rada spet zaljubila in bila v dobrem, resnem razmerju." A na takega moškega od ločitve od Banderasa pred tremi leti pač ni naletela. "Imela sem nekaj ljubimcev, a ne tudi razmerja. Kar ne pomeni, da sem nehala iskati. Toda poroka – mislim, da po tem ni več potrebe."